Če bo šlo tako naprej  – in trenutno napovedi niso obetajoče – bo kmalu sledilo tudi zaprtje Narodnega muzeja BiH, kjer med drugim hranijo dragoceno iluminirano judovsko obredno knjigo iz 14. stoletja Foto: EPA
Če bo šlo tako naprej – in trenutno napovedi niso obetajoče – bo kmalu sledilo tudi zaprtje Narodnega muzeja BiH, kjer med drugim hranijo dragoceno iluminirano judovsko obredno knjigo iz 14. stoletja Foto: EPA
Sarajevo
Zgodovinski muzej BiH-a je bil ustanovljen leta 1945. Muzejska zbirka je vojno v BiH-u preživela nepoškodovana. Foto: BoBo
Sarajevska hagada
Sarajevska Hagada velja za enega najlepših tovrstnih ohranjenih del, prihaja pa iz srednjeveške Španije. Obsega 142 pergamentih listov; nekateri od teh so popisani, nekateri okrašeni z iluminacijami, spet tretji prazni. Foto: EPA

Delovanje muzeja je bilo že nekaj časa izključno posledica dobre volje zaposlenih, saj po besedah direktorice muzeja Muhibe Kaljanac že šest mesecev niso dobili plač, poleg tega so muzeju zaradi neplačanih računov odklopili ogrevanje, grozila pa sta mu tudi odklop elektrike in s tem alarmnega sistema.
Zgodovinski muzej je le eden izmed sedmih kulturnih ustanov v BiH-u, ki po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA od konca vojne nimajo urejenega financiranja. Po ustavi so za financiranje muzeja in drugih ustanov pristojne oblasti obeh političnih entitet, Federacije BiH-a in Republike srbske, ki pa se po navedbah medijev ne morejo zediniti, kako ohranjati zgodovinsko in kulturno dediščino dežele.
Ko so septembra zaradi pomanjkanja denarja za normalno delovanje zaprli Umetnostno galerijo BiH-a, je hrvaška tiskovna agencija Hina zapisala, da bi bilo treba status umetniških ustanov v BiH-u razrešiti najpozneje v dveh mesecih od podpisa daytonskega mirovnega sporazuma. Od tega je dobrih 16 let in stvari še danes niso urejene.
Zaradi enakih razlogov grozi zaprtje tudi Narodnemu muzeju BiH-a. "Nismo se po lastni volji znašli v središču političnega spopada in postali politični problem," je za AP pojasnil Adnan Busulađić, direktor Narodnega muzeja. Ta ima za seboj 125-letno tradicijo skrbi za kulturno dediščino in v svojih prostorih med drugim hrani 600 let star judovski rokopis, znan kot Sarajevski hagada. Tudi v tem muzeju delavcev ne plačujejo več in tudi tekoče stroške komaj še pokrijejo.
Dolgoletna finančna podhranjenost muzejev
Centralna vlada nima ministrstva za kulturo, ki bi bilo zavezano skrbi in stalnemu financiranju ustanov, ki hranijo dragocene srednjeveške rokopise, relikvije in druge priče zgodovine. Zlasti stran Republike srbske nasprotuje, da bi centralna vlada prevzela kontrolo nad kulturnimi območji s pogosto slišanim argumentom, da je Bosna umetnina država in da ima vsaka od v njej živečih etničnih skupnosti lastno dediščino. Na drugi strani bosanska stran vztraja, da je skrb za skupno zgodovino bosanskega ljudstva način, kako ohraniti povezano državo. Minister za kulturo in šport BiH-a Salmir Kaplan je pred kratkim zagotovil, da bo vlada prispevala sredstva za kritje stroškov muzeja, vendar obenem priznal, da gre zgolj za začasno rešitev.
Še pred obljubo je direktor muzeja obupano opozoril, da še niso poravnali dolga za gretje, ki jim ga bodo odklopili, da bodo posledično zamrznile voda in cevi, alarme bodo ugasnili, telefonsko in spletno povezavo pa prekinili."Le upamo lahko, da bo policija varovala muzej pred potencialnimi tatovi." Busulađić vztraja, da zaprtje muzeja ne bo odločitev zaposlenih, ampak "tragična posledica dolgoletnega zanemarjanja njegovega velikega zaklada."