V ponedeljek so v mestu Abensberg na Bavarskem, približno 30 km južno od Regensburga, položili temeljni kamen za stolp, zadnji projekt, s katerim se je pred smrtjo ukvarjal ta znani avstrijski slikar in arhitekt. Od pomladi 2008 bo v mestu mogoče občudovati 35 metrov visok pravljični stolp, ki ga bo krasila pozlačena kupola.

V mestu računajo, da bo več milijonov evrov vreden projekt magnet tako za samo mesto kot za celotno pokrajino, na leto pa si ga bo po njihovih napovedih ogledalo okrog 60.000 obiskovalcev.

Morali so ga prepoloviti
Investitor Leonhard Salleck si je več let prizadeval, preden mu je pri mestnih oblasteh uspelo pridobiti dovoljenje za gradnjo stolpa. Gradnji je nasprotovala predvsem spomeniškovarstvena služba, saj naj stolp ne bi sodil v bližino srednjeveškega mestnega jedra. Šele ko se je investitor odločil višino stolpa z načrtovanih 70 znižati na 35 metrov, so mestne oblasti dovolile gradnjo. Hunderstwasser se je z načrti za stolp v Abensbergu ukvarjal tik pred smrtjo leta 2000.

Sinestezija narave in arhitekture
Leta 1928 rojeni Friedensreich Hundertwasser se je sprva uveljavil kot slikar, šele pozneje je odkril arhitekturo, v kateri je tudi dosegel največje dosežke svoje kariere. Prepoznavnost med arhitekti si je pridobil s svojevrstnimi barvitimi pročelji, ki spominjajo na barvno kompozicijo slik Gustava Klimta. Če verjamemo besedam arhitekta samega, pa je navdih za svoje gradnje največkrat poiskal v arabski glasbi in harmoniji narave.

Iz gole ljubezni do dela
Za preobrazbo razpadajoče stolpnice v središču Dunaja, danes znane kot Hundertwasserhaus, ni sprejel nobenega honorarja - češ da je bilo vredno že samo zaradi tega, da niso tam namesto bloka zgradili česa še gršega. Hišo, ki je danes pravo romarsko središče turistov, je "opremil" z valovitimi tlemi ("neravna tla so poezija za noge"), streho pokril z zemljo in travo, v posamezne sobe pa zasadil drevesa, ki so nato kukala skozi okna.

Po smrti vsekakor ni bil pozabljen: predlani so tako na primer v Magdeburgu odprli stavbo Zelena trdnjava. Zrasla je po načrtih arhitekta, ki je mestu želel podariti "oazo človečnosti in narave v morju racionalnih hiš".