Gre za del stenske poslikave, ki jo je imel nekoč v lasti slavni britanski umetnostni zgodovinar in zbiralec Horace Walpole (1717–1797). Čeprav je delo zares nastalo v antiki, pa so bili poznejši "restavratorski" posegi in odslikave preveč invazivni, da bi umetnina ohranila tisto pravo vrednost pristnega antičnega spomenika. O tem govori že izklicna cena, ki so jo postavili pri Sotheby’s – "komaj" od 15.000 do 25.000 funtov pričakujejo na dražbi, ki jo napovedujejo 3. junija, številka pa bi bila verjetno še nižja, če plošča ne bi bila nekoč del Walpolove zbirke, poroča Guardian.

Na trgu se je plošča pojavila skoraj 200 let po tem, ko jo je Walpole namestil nad vhod v svojo zasebno knjižnico v hiši, kamor se je umaknil, ko je bilo njegovo slavno domovanje Strawberry Hill v zahodnem Londonu polno obiskovalcev. Mavčno ploščo, okrašeno z viticami, reliefom in prizorom banketa z Neptunom, je najbrž prinesel s potovanja po Italiji. Ta so bila tedaj izredno priljubljena med britanskimi učenjaki; šlo je za prave turneje, na katere so se podali, nekakšne romarske poti med antične in renesančne mojstrovine.

Iskanje izgubljene Walpolove zbirke
Vodja oddelka za antično kiparstvo pri Sotheby’s Florent Heintz je ploščo prvič videl, ko jo je neki ameriški zbiralec prinesel na newyorško izpostavo. Delo ga ni navdušilo, saj ga je takoj odvrnila preslikava, ki so jo v 18. stoletju verjetno naredili v eni izmed rimskih delavnic, kjer so "lepšali" tovrstne zbirateljske kose za evropske zbiralce. Poznejša roka je v antično poslikavo preveč posegla, da bi pritegnila Heintzevo pozornost, zato ga je zavrnil. Da plošče vendarle ne gre odpraviti tako hitro, je spoznal, ko je začel tesneje sodelovati z umetnostno zgodovinarko Silvio Davoli, ki si išče Warpolovo izgubljeno zbirko za razstavo v Strawberry Hillu prihodnjo zimo. Davolijeva je Heintzu poslala grafiko z rimsko poslikavo, ki so jo leta 1745 naredili po naročilu angleškega zbiralca Conyersa Middletona. Ta je pozneje delo prodal Walpolu in Heintz je takoj prepoznal ploščo.

Izvirni material, poznejša doslikava
Naknadni pregled poslikave Walpolove plošče z rentgenom in drugimi metodami, je potrdil, da sicer gre za izvirno rimsko delo, vendar močno predelano. Mavec je bil iz antičnega časa, četudi močno popravljen, čez blede ostanke izvirne antične ornamentike so pozneje z oljem doslikali vitice in rastlinje, dodali pa tudi spodnji figuralni prizor. Na grafiki iz 18. stoletja, na kateri je upodobljena nagrobna rimska slika, je jasno razvidno, da je bila polovica dela skopirana na Walpolovo ploščo. Po Heintzevem mnenju gre verjetno za enega izmed priljubljenih spominkov s tistih slavnih italijanskih potovanj, na katera so se podajali angleški učenjaki v želji spoznavanja italijanske dediščine.

Walpole je svoje domovanje na Strawberry Hillu polnil z raznimi artefakti in čudesi, za katere je verjel, da so bili nekoč last cesarjev, kraljev, kardinalov in drugih evropskih veljakov. V zbirki je imel denimo glavnik, za katerega je verjel, da ga je Gregor Veliki podaril sveti Berti.