Zgodovinski arhiv Celje je ob mednarodnem arhivskem dnevu, 9. juniju, predstavil več projektov. Direktor arhiva Borut Batagelj je izpostavil Zbirko grafik krajev kot eno izmed najbolj atraktivnih zbirk, ki jih hranijo v arhivu, in razstavo Savinjske kopele. Foto: BoBo
Zgodovinski arhiv Celje je ob mednarodnem arhivskem dnevu, 9. juniju, predstavil več projektov. Direktor arhiva Borut Batagelj je izpostavil Zbirko grafik krajev kot eno izmed najbolj atraktivnih zbirk, ki jih hranijo v arhivu, in razstavo Savinjske kopele. Foto: BoBo
false
Zgodovinski arhiv Celje je v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje in Muzejem novejše zgodovine v petek na sprehajališču ob Savinji v Celju postavil na ogled razstavo Savinjske kopele, ki bo na ogled do konca septembra. Razstava odstira vpogled v celjska mestna kopališča na Savinji ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Poseben moment bodo na razstavi vnesle tudi podobe kopalcev, denimo mame z otrokom in zaljubljenega para, te pa bodo obiskovalcem omogočale, da bodo za hip tudi sami postali del ene zanimivejših slovenskih kopaliških zgodb. Foto: Zgodovinski arhiv Celje

Arhivi bodo v torek na svoj praznik opozorili z dnevom odprtih vrat.

Kot je dejala ministrica, je arhivsko gradivo izjemnega pomena za identiteto posameznika in skupnosti ter za razvoj demokracije, arhivsko dejavnost pa je označila kot nosilko človekovih pravic.

Čakamo na nov zakon
Prostorske težave nekaterih arhivov so po ministričinih besedah že rešili, a ker je reševanje prostorske problematike povezano s finančnimi sredstvi, tega ni mogoče rešiti z danes na jutri. Nadaljnje reševanje prostorske problematike je, kot je dejala, vezano na sprejetje zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. Predlog zakona je bil do sredine maja v javni razpravi, kjer je naletel na pozitiven odziv. Zdaj se z njim ukvarjajo strokovne službe na ministrstvu za kulturo in kmalu bo šel v medresorsko usklajevanje.

Ministrica je izpostavila še vzpostavljanje elektronskega arhiva in digitalizacijo kulturne dediščine.

Pravega poslanstva arhivov se zaveda premalo ljudi
Direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar je poudaril, da se v slovenskih arhivih zavedajo, da javnost večinoma ne pozna dovolj njihovega poslanstva, bogastva gradiva, ki ga hranijo, in njihove dejavnosti. Poleg tega se ne zaveda, da arhivi ne hranijo le kulturne dediščine, ampak da arhivski dokumenti predstavljajo tudi pravno-dokazno vrednost tako za državo kot za posameznika.

V povezavi s prostorsko problematiko je opozoril, da čeprav živimo v digitalni dobi, še vedno nastaja veliko arhivskega gradiva na papirju.

Za vzpostavitev slovenskega elektronskega arhiva so pred dvema letoma pridobili evropska sredstva in 30. junija bodo končali del tega projekta oziroma vzpostavitev elektronskega arhiva. Kot je še povedal, je vlada leta 2010 sprejela strategijo za obdobje 2010-2015, po kateri so zakoličili izvedbeni načrt. Ker pa se strategija letos izteče, pripravljajo novo za obdobje prihodnjih petih let.

Drugi pomemben projekt pa je digitalizacija gradiva na papirju in drugih nosilcih, ki je, kot je poudaril Cvelfar, izjemno pomembna zaradi ohranjanja gradiva, pa tudi lažje dostopnosti.

Predvečer mednarodnega dneva arhivov
Predvečer mednarodnega dneva arhivov