Najdba grobov je bila na tej lokaciji sicer pričakovana, saj je po trasi Slovenske ceste potekala ena izmed treh glavnih vpadnic v rimsko mesto, ob njej pa so v rimskem času običajno urejali grobišča. Prostor znotraj mestnega obzidja je torej pripadal živim, medtem ko je bil prostor zunaj obzidja mesto mrtvih, je pojasnil vodja izkopavanj Martin Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane.
Med najstarejšimi grobovi rimske Emone
Posebej zanimiv je grob s kamnito skrinjo, v kateri so se izvrstno ohranile steklena žara s pepelom pokojnika, steklene posode in steklenička. Ker se v vmesnem času skrinja verjetno ni odpirala, bi to lahko pomenilo, da so jo arheologi odprli prvič po 2.000 letih. Vsi predmeti, ki so bili položeni v grob, da bi pokojniku olajšali pot v onstranstvo, so zaradi kamnite skrinje popolnoma ohranjeni.
V skrinji je bilo precej vode, ki jo morajo najprej izsušiti, šele zatem pa se bo pokazalo, kaj vse še prinaša najdba. Po Horvatovih besedah je ves čas stala atmosferska voda, grob pa sodi k skupini najstarejših grobov Emone.

V drugih dveh grobovih gre le za grobni jami, v katerih so našli grobne dodatke iz keramike, pa tudi dva balzamarija, stekleni posodici, v kateri so shranili solze žalovanja in jih kot dodatek priložili umrlemu v grob. Najdba grobov je bila toliko bolj razveseljiva, ker je bilo zaradi posegov v 18. in 19. stoletju to grobišče precej poškodovano. Po Horvatovih besedah so tri grobove že dokumentirali, trenutno pa pobirajo predmete iz grobov z grobno jamo. Popoldne pa bo na vrsti še grob s kamnito skrinjo.
Zid, ki je ločil mesto živih in mrtvih
Arheologi na Slovenski cesti z izkopavanji spremljajo prenovo komunalnih vodov. Med izkopavanji so prvič dokumentirali zid, ki je razmejil cesto od pokopališča. Potekal je po vsej dolžini in je ločil žive od mrtvih, za njim pa se začenjajo grobne parcele, kjer so Emonci pokopavali svoje mrtve.