Na eni strani obstajajo zlorabe pojma nacionalnega v smeri nacionalističnega ali političnega govora, včasih pa tudi elitistični govor, ki uporablja ta predznak, zgreši svoj namen, pojasnjuje. Po drugi stran, pa potrebujemo svojo, nacionalno kulturo, saj je samo z njo "država država in je narod narod", je še dejal Pevec na seji, ki je bila namenjena razmisleku na temo Kako govorimo, ko govorimo o kulturi?.
Kulturni sistem se je znašel na prelomnici
Mitja Rotovnik je opozoril, da je kulturni sistem v Sloveniji na prelomnici. Težav je vedno več, nezadovoljstvo se veča. Vendar pa politiki ustreza zdajšnja interesna razklanost na področju kulture in tudi sama prispeva k temu, da je kulturna politika vedno bolj nepregledna, ocenjuje. Po njegovem prepričanju celovito reformo v kulturi ovira strah politikov pred odzivom vplivnih in privilegiranih kulturnih krogov. So pa tudi sami kulturniki vedno bolj zakopani v svoje okope, tudi med njimi je vedno manj želje po dialogu, saj se vsi počutijo ogrožene.
Umetnik je pomemben del družbe
Na vse glasnejša razmišljanja o tem, kako je kultura nepotrebna, je opozorila generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski. Ta se ne stopnjuje le v Sloveniji, ampak v celotni Evropi. Tudi o umetnikih se vedno bolj govori kot o parazitih. Sama si želi, da bi se o kulturi razmišljalo kot o pomembnem in potrebnem delu družbe, saj se umetniki lotevajo nekaterih tem, ki se jih politika ne. Opozorila je še, da vsaka reforma ni nujno dobra, sama si želi takšne, ki ne bi šla le po uravnilovki, ampak bi bil njen cilj boljši pogoji za ustvarjanje v kulturi. Sama gleda na kulturo bolj z geografskega stališča kot s stališča genetike slovenstva. Kulturo v državi tako razume kot kulturo vseh ljudi, ki živijo v tem geografskem prostoru.

"Koncept nacionalnega je obremenjen z obrambno držo"
Spletni umetnik Vuk Čosić pravi, da je svet, v katerem ustvarja, mednarodno pozicionirana digitalna sfera, nacionalni atribut pa popolnoma nepomemben pri vrednotenju njegovega dela. Umetnik Janez Janša alias Emil Hrvatin je opozoril, da je koncept nacionalnega zelo obremenjen z obrambno držo, slovenska kultura pa v osnovi ni nacionalna, ampak nacionalistična ter zasnovana na vzgajanju majhnosti, ki ustvarja atmosfero ogroženosti, iz katere se poraja obrambna drža.

"Politika o kulturi sploh ne razmišlja"
Sociolog in član prejšnje sestave NSK-ja Jože Vogrinc je prepričan, da bi nacionalno pomembno moralo pomeniti, da je nekaj na stopnji, primerljivi s stopnjo pri drugih evropskih narodih. Nacionalno bi torej moralo pomeniti kakovost. Vendar pa je danes kultura za državo tretjerazredna proračunska postavka, politika pa o njej sploh ne razmišlja. Po besedah člana sveta Uroša Lajovica se glasbene sfere pojem nacionalnega ne dotika toliko, saj je njen jezik univerzalen, se pa po njegovem prepričanju pojmu nacionalnega v Sloveniji vsekakor pripisuje presežno vrednost.
Član sveta Andrej Blatnik je spomnil, da bi se bilo dobro vprašati, kaj bo nova konstelacija EU-ja in njenih financiranj pomenila za razvoj slovenske kulture. Po njegovih besedah so v založništvu že vidne negativne posledice vzpostavljanja skupne kulturne produkcije, po njegovem prepričanju razmisleki, ki so pred slovensko kulturo v 21. stoletju.
Seje sta se udeležila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in državni sekretar na ministrstvu Tone Peršak.