Osnovna šola Brežice je gostila dogodek kot lanska nosilka laskavega naziva. Strokovna komisija je letos ocenila obšolske kulturne dejavnosti na šolah, ki so se prijavile na razpis, in izbrala najboljše med njimi.

Za najkulturnejšo osnovno šolo leta 2014 so razglasili Osnovno šolo Ledina. Kulturna šola leta 2014 v kategoriji velike šole je postala OŠ Frana Rozmana – Staneta Maribor, kulturna šola leta v kategoriji srednje velike šole je postala OŠ III Murska Sobota, kulturni šoli leta v kategoriji male in podružnične šole pa sta postali OŠ Mokronog in dvojezična OŠ Dobrovnik.

Še posebna področna priznanja
Komisija je s posebnimi področnimi priznanji nagradila tudi šole, ki še posebej izstopajo na posameznem kulturnem področju. To so: OŠ Notranjskega odreda Cerknica (likovna dejavnost), OŠ Antona Šibelja – Stjenka Komen (zborovska dejavnost), OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - PŠ Zgornja Ložnica (lutkarstvo), OŠ Naklo (folklora), OŠ Belokranjskega odreda Semič (film in video), OŠ Dobova (ples), OŠ Frana Roša Celje (literatura in novinarstvo), OŠ Lava Celje (kulturna dediščina), OŠ Miklavž pri Ormožu (debatni klub), OŠ Antona Aškerca Velenje (medgeneracijsko povezovanje).

Nagrajene šole so si prislužile različne oblike udeležb na seminarjih in izobraževanjih, ki jih za mentorje pripravlja JSKD, najboljše štiri pa še letno naročnino na strokovni reviji Mentor in Folklornik.

Sklepne prireditve se je udeležilo približno 300 otrok in njihovih mentorjev z različnih slovenskih osnovnih šol, v veliki meri pa so se je udeležili tudi županje in župani. Pred podelitvijo priznanj so se učenci skoraj devetdesetih slovenskih osnovnih šol udeležili različnih delavnic v brežiških kulturnih ustanovah in tako povezali različne oblike kulturnega ustvarjanja v enotno ustvarjalno celoto.

Z ustvarjanjem tudi do boljših rezultatov
S projektom Kulturna šola želi JSKD predstaviti najbolj kakovostne dosežke osnovnih šol na področju kulturnih dejavnosti ter širšo javnost seznaniti s primeri dobre prakse. Obenem je cilj spodbuditi tiste šole, ki obšolskim kulturnim dejavnostim ne posvečajo dovolj pozornosti, da bi imeli vsi učenci, ne glede na to, katero šolo obiskujejo, možnost izbirati med čim bolj kakovostnimi in raznolikimi kulturnimi dejavnostmi.

Ustvarjalnost, umetnostna in kulturna vzgoja v šoli niso samo tratenje časa, temveč otrokom odpirajo nova obzorja in jih vzgajajo v empatične ljudi, krepita se umetniška imaginacija in občutljivost, razvije se sposobnost premagovanja strahov in stereotipov, hkrati pa blagodejno vplivajo tudi na razvoj drugih veščin, so prepričani organizatorji. Šole, ki umetnosti in kulturi namenjajo več pozornosti in prostora, dosegajo boljše raziskave v testih mednarodne raziskave o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, dodajajo.

Glavni cilj projekta Kulturna šola je v vse bolj storilnostno naravnani družbi in posledično tudi šoli dvigniti kakovost in obseg dejavnega oziroma pasivnega kulturnega udejstvovanja učencev, njihovih staršev, starih staršev in mentorjev v sklopu obšolskih dejavnosti, ki niso del šolskega kurikula. V projektu Kulturna šola prepoznavajo spodbudo za kulturno vzgojo, ki omogoča ustvarjalnost mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpira kakovostne dosežke, skrbi za izobraževanje mentorjev ter stremi k temu, da bi postale šole žarišča kulturnega dogajanja v svojih lokalnih okoljih.