Dosežena vrednost na torkovi dražbi ni bila presenečenje, saj so za portret pričakovali izkupiček nekje od 135.000 do 200.000 funtov (okoli 160.000 in okoli 240.000 evrov). Kupil ga je "anonimni zbiratelj". Muzej Jane Austen v pisateljičinem rodnem Chawtonu na dražbi ni sodeloval; tako kmalu po prejšnjem velikem izdatku - septembra so za slabih 150 tisočakov odkupili njen prstan - namreč niso mogli zbrati dovolj denarja.

Portret je leta 1869, več kot 50 let po pisateljičini smrti, naročil njen nečak James Edward Austen-Leight, da je imel s čim opremiti svojo biografijo slavne sorodnice. Upodobitev je nastala po predlogi skice, ki jo je narisala pisateljičina sestra Cassandra in je edina upodobitev Jane, za katero vemo, da je nastala v času njenega življenja; danes visi v Narodni galeriji portretov.

Ob dvestoletnici smrti na angleškem denarju
Mimogrede, to je tudi obličje Jane Austen, ki ga bodo Britanci na desetfuntne bankovce začeli tiskati leta 2017. (Izbrano je bilo po dolgi in vročični kampanji skupin za pravice žensk, ki so sklenile zagotoviti, da bo na britanskem denarju ostala vsaj ena ženska (poleg kraljice seveda); na petfuntnem bankovcu je Elizabeth Fry namreč zamenjal Winston Churchill.)

Jane Austen (1775-1817), ki danes velja za eno najodličnejših angleških romanopisk, v času življenja ni bila javno priznana kot pisateljica, saj je skladno s takratno prakso ženskih avtoric objavljala anonimno.

Pisati je začela leta 1787, za njeno prvo resnejše besedilo pa velja kratki roman v pismih Lady Susan. V evropski književnosti si je razen z romanom Prevzetnost in pristranost trajno mesto zagotovila še z deloma Razsodnost in rahločutnost (1811) ter Emma (1815).

Sothebyjev strokovnjak Gabriel Heaton je še pred dražbo akvarel opisal kot "najpomembnejše obličje Jane Austen, kar se jih bo kdaj pojavilo na odprtem trgu". "Ta delikatni akvarel je veliko več kot le literarni portret - del naše kulturne dediščine je."