Pieter Bruegel starejši, eden najpomembnejših nizozemskih umetnikov svojega časa, je znan predvsem po idiličnih prizorih narave - v zgodovino se je zapisal kot "kmečki Bruegel" - a platno Martinovo vino je zgodba zase. Namesto bukoličnega prizora trgatve smo tu priča kmetom v različnih stadijih pijanosti: eni se še drenjajo okrog čebra z mladim vinom, drugi pa zaradi vsesplošnih bakanalij že bruhajo. "Babilonski stolp iz pivcev", so sliko opisali v Pradu, pri čemer je treba imeti pred očmi verjetno najslavnejšo Brueglovo stvaritev, Babilonski stolp. (Tega je narisal med samo gradnjo; na prvi pogled sicer deluje kot trdna arhitektura z močnimi temelji, a ob natančnejšem pogledu vidimo, da so ga slabo načrtovali in da se stolp že med gradnjo ruši).

Kuratorji muzeja Prado so iz sebe: platno, ki meri 148 krat 271.5 centimetrov, se je izkazalo za eno od zgolj 41 Brueglov na svetu in eno od redkih, ki nosijo njegov podpis. "To je eno najpomembnejših odkritij v zvezi s slikarjevim opusom v dolgem času," je za medije povedala predstojnica oddelka za flamsko slikarstvo Pilar Silva Marato. Doslej je namreč veljalo, da je avtor slike umetnikov (manj nadarjeni sin, Peter Bruegel mlajši, in šele rutinska konzervatorska dela so s pomočjo rentgena razkrila rimske številke, ki platno datirajo med letoma 1565 in 1568, ter podpis starejšega Bruegla. zanimivo je, da je naslikana s temperami, čeprav je Bruegel starejši po navadi raje uporabljal oljne barve.

Lastnik slike (anonimni španski zbiratelj) je platno februarja prinesel v Prado, da bi jo tam očistili; o njenem pravem avtorstvu se mu ni niti sanjalo. Dokumenti pričajo, da je imel sliko v 17. stoletju v lasti vojvoda Medinacelija.

"Vešče, samozavestne poteze s čopičem, način ustvarjanja gub na draperijah, odbleski svetlobe na obrazih posameznih likov in kozarcev ter izbira nekaterih barv - vse to je značilno za Pietra Bruegla starejšega," zatrjuje Silva Maratova. V muzeju si zdaj prizadevajo, da bi sliko, ki bi lepo sodila k slovitemu Zmagoslavju smrti istega slikarja, odkupili za lastno zbirko. (Časopis El Pais poroča, da ministrstvo za kulturo lastniku ponuja sedem milijonov evrov, kar ni več kot tretjina realne vrednosti slike, a uradni viri te številke nočejo komentirati.).

Svojevrstni umetnik 16. stoletja
"Bruegel kmečki" velja za prvega zahodnega umetnika, ki je slikal krajine zaradi njih samih in jih ni upodabljal zgolj kot prizorišče za slikanje prizorov z versko tematiko. Kot take so njegove slike služile celo preučevalcem klimatskih ciklov. Nekatera Bruieghlova platna, ki prikazujejo zimsko pokrajino, so namreč dobri pričevalci tako imenovane male ledene dobe, ki je Evropo zajela konec 16. stoletja. Okoli leta 1525 se je rodil v bližini Brede, kmalu pa se preselil v Antwerpen. Tam je delal v delavnici dvornega slikarja Karla V. Pietra Coecka van Aelsta, pozneje pa še pri znanem izdajatelju grafičnih listov Hieronymusu Cocku, kjer se je prek grafičnih listov spoznal z deli italijanskega manierizma. Z dosežki južne renesanse se je neposredneje srečal tudi ob svojem potovanju v Italijo leta 1554, dve leti pred tem pa se je mudil še v Franciji. A zdi se, da ga je italijanska umetnost pustila bolj kot ne neprizadetega.

Ob vrnitvi na Nizozemsko se je začel ukvarjati z izdelavo bakrorezov, predvsem slikarstvu pa se je posvetil po letu 1563, ko se je preselil v Antwerpen. Med slikarji, ki so pomembno vplivali na Brueglovo delo, ne moremo mimo Boscha in njegovega smisla za gostobesedno pripovedništvo - le da je Brueglovo slikarstvo mnogo bolj umirjeno. Poleg Babilonskega stolpa in Zmagoslavja smrti je znano tudi njegovo delo Flamski pregovori (1559), z ogromno dogajanja poseljena ponazoritev najbolj ustaljenih pregovrov tistega časa.