Sliko z naslovom Tihožitje s perunikami so našli v kleti neke belgijske hiše leta 1977 in vse odtlej deli stroko. Da je olje na platnu, ki ga je zbiratelj iz Kölna podedoval od očeta, van Goghovo delo, mu pritrjujeta dva neodvisna strokovnjaka, močno pa o tem dvomijo v Van Gohovem muzeju v Amsterdamu, kjer so ocenili, da poteze niso za značilne za nizozemskega slikarja.
V pomoč dokončni atribuciji bi znal biti rdeč las, ki so ga zdaj našli na sliki. DNK lasu bodo primerjali z vzorcem van Goghovih še živečih potomcev. Če bodo preiskave potrdile ujemanje, se lahko vrednost slike povzpne na kakšnih 50 milijonov evrov. Ker je bil las pogreznjen tako globoko v plast barve, je vodja testiranj Ester Monnik prepričana, da je lahko pripadal le avtorju slike - bodisi van Goghu bodisi komu drugem, poroča Art Info.
Analiza DNK-ja bo pokazala, kdo je avtor slike
Že njegov oče si je do smrti zaman prizadeval, da bi amsterdamski Van Goghov muzej potrdil avtentičnost slike, pravi trenutni lastnik, ki je ta teden s toliko večjim veseljem predstavil morebitne dokaze. Po njegovih besedah so bile štiri točke, ki so strokovnjakom porajale dvome, da bi bilo delo pravo - poteza čopiča, barvna kompozicija, bela podlaga in sestava platna. Lastnik je prepričan, da bo DNK potrdil van Goghovo avtorstvo, in pokazalo se bo, da postimpresionistova poteza in slog nista bila tako enovita, da bi njegovo avtorstvo tako zlahka zavrgli.
Zadnja atribucija takšno razmišljanje potrjuje. Van Goghov opus je letos že dopolnilo tihožitje, za katerega dolgo časa niso bili prepričani, ali mu ga lahko brez dvoma pripišejo. Da ni nobenega dvoma, da je slika Tihožitje s travniškimi cvetlicami in vrtnicami (hranijo jo v muzeja Kröller-Müller v Otterlu) delo van Gogha, je marca pokazala infrardeča reflektografija. Mojster je namreč cvetlice naslikal prek že uporabljenega platna, na katerem je sprva upodobil dva rokoborca.
Kaj pomenita dve leti v umetnikovem razvoju?
Verjetno je malokdo ob pogledu na bujen šopek slike iz leta 1886 pomislil, da bi lahko bilo delo avtorja, ki je naslikal slavne lilije in sončnice. Ko je slika nastala, van Gogh namreč še ni zares našel svojega sloga. Tedaj sta z bratom Theom bivala v Parizu, kjer je navdušen odkrival dosežke impresionistov in tistih, ki jih označujemo že za postimpresioniste, nanj so vplivali Pissaro, Monet, pa tudi prijatelj Gaugina in pointilist Seurat. Šele takrat je začel slikati z bolj naglo in krajšo potezo. Pa vendar, znamenita serija sončnic ni nastala veliko pozneje, ampak še v času bivanja v Parizu, kjer je ostal do leta 1888. Manj kot dve leti za slikanjem bujnega šopka iz Otterla, ki kaže povsem drugačno maniro.