79-letni Luigi Lineri je svoje življenjsko poslanstvo našel v razbiranju sporočil iz kamnov z nabrežja reke Adiže. Foto: Reuters
79-letni Luigi Lineri je svoje življenjsko poslanstvo našel v razbiranju sporočil iz kamnov z nabrežja reke Adiže. Foto: Reuters
Je tako očitno prepoznavna riba res nastala le po naključju in s pomočjo vode, ali pa je delo kiparja iz pradavnine? Foto: Reuters
Kamni so pazljivo katalogizirani po obliki. Na fotografiji je delček "sekcije" ženske genitalije. Foto: Reuters

Lineri svojo ogromno zbirko počasi dopolnjuje že zadnjih petdeset let; večino trofej je našel ob reki Adiži na severu Italije, blizu Verone. "Nikoli nisem vseh preštel in jih tudi ne nameravam, ampak številka ni majhna," Lineri potrdi, kar je očitno že s priloženih fotografij.

"Najprej sem mislil, da bo dovolj, če zberem nekaj primerkov za vsak osnovni tip oblike, ampak potem sem dojel, da lahko šele v množici tisočev ustvarijo vtis skupnosti ... Zame je kvantiteta sveta: katedrale ne zgradiš s par kamni."

Lineri sicer priznava, da ni še noben neodvisen strokovnjak potrdil, da bi kamni v resnici lahko bili prazgodovinske skulpture - ker tudi nikoli ni nikogar spraševal o tem. Toda nabrani kamni ga zanimajo kot umetniška dela.

"Ko sem enega zagledal in ga pobral s tal, so me preplavila čustva - kdo je bil to, kako je živel, o čem je razmišljal, ko je naredil to čudovito stvar. Tako se je vse začelo in nato sem začel prebirati o pračloveku."

"Kamnov na noben način ne popravljam ali spreminjam, vsi so avtentični," poudari Lineri. "Nekdo me je nekoč obtožil, da sem obseden, ampak če sem obseden, sem zato, da bi bolje razumel um primitivnega človeka."

Med kategorijami oblik, ki jih je Italijan razbral v kamnih, so ribe, pasje in ovčje glave, ženske silhuete ter genitalije obeh spolov. Počasi so začeli k njemu curljati obiskovalci, pa tudi razstave je že pripravil. "Ko ljudje vidijo kamne, se odzovejo različno - nekateri jočejo, drugi se smejejo," pravi.

"V tem 'kozmosu' kamnov se skriva močna energija in kdor koli se jih dotakne, mora to storiti v pravem razpoloženju in s primernim odnosom ... Vsak dan skušam kamne urediti po vrsti, osmisliti vsako poglavje te pesmi."

Bi se od zbirke lahko ločil?
Lineri upa, da se bo našel kdo, ki bi po njegovi smrti lahko primerno skrbel za zbirko. Obenem pa premišljuje tudi o tem, da bi jih bilo morda najpametneje vrniti v reko. "Vse skupaj sem začel, da bi kamne obvaroval in da bi ohranil njihovo sporočilo," pravi. "Vrniti jih v reko bi bila zaključna gesta. Ampak za zdaj je to samo ideja."