Člani komisije so v javnem odstopnem pismu, ki ga naslavljajo na ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar, v celoti pa ga je objavilo Delo, med drugim zapisali, da so t. i. državni muzeji in druge pooblaščene institucije za opravljanje javne službe varovanja premične kulturne dediščine v okviru neformalne muzejsko-galerijske mreže Slovenije na začetku februarja prejele pogodbe o sofinanciranju programov za leto 2016. Po njihovih odzivih je komisija ugotovila, da se odmerjeni finančni deleži Ministrstva za kulturo na postavkah za program in odkupe zelo razlikujejo od predloga strokovne komisije.

Nekateri muzeji bodo težko izpeljali že potrjeni program
"Zavedamo se, da je odločitev o podpori programom (tudi ali predvsem o višini dodeljenih sredstev) Vaša diskrecijska pravica, vendar je letošnji, od predloga komisije radikalno drugačen razrez, s katerim ste posameznim zavodom neutemeljeno odvzeli, drugim pa dodali sredstva, ravnanje, ki je v popolnem nasprotju z dosedanjo prakso ministrstva. Skrbi nas zlasti to, da bodo nekateri muzeji po drastičnem zmanjšanju težko izpeljali program, ki smo jim ga potrdili (naša mnenja so nereflektirano vključena v pogodbe o sofinanciranju)," so v izjavi za javnost zapisali predsednica dr. Metoda Kemperl in člani komisije dr. Helena Rožman, mag. Rolanda Fugger Germadnik, mag. Jana Šubic Prislan in Marko Košan.

Kot pravijo, so ministrici poslali vljudno pismo, v katerem so prosili, naj jim sporoči, ali komisija kot posvetovalno telo sploh še uživa zaupanje ministrstva in v čem vidi smisel njihovega dela. Pričakovali so, da bodo od ministrice prejel pojasnilo razlogov za precedenčno ravnanje, ker pa, tako komisija, v razumnem roku niso prejeli nobenega odgovora, so se odločili za nepreklicen odstop.

Kot še pišejo, so svoje delo pri pregledu in vrednotenju predlogov programov javnih zavodov in NVO-ja za leto 2016 tudi tokrat opravili z upoštevanjem pravilnika o delu komisij ter v skladu z izhodišči in priporočili ministrstva. "S poglobljenim pregledom vlog smo tako v vsebinskem smislu (po kriterijih poslanstva posameznega zavoda ter kvalitete, strokovne utemeljenosti in finančne uravnoteženosti posameznih prijavljenih projektov) kot v skladu z razpoložljivimi sredstvi postavke pripravili in utemeljili mnenje, ki je bilo v preteklih letih upoštevano kot izhodišče dodelitve programskih sredstev za uresničevanje letnih programov," dodajajo.

"Ne želimo biti del takšne netransparentne politike"
Strokovna komisija je s svojimi mnenji zelo izpostavljena pred muzeji in javnostjo, pravijo, zato so se trudili, da bi bilo njihovo delo "profesionalno, objektivno in v dobrobit čim boljšega varovanja, prezentacije in promocije slovenske kulturne dediščine v časih, ko so sredstva, ki jih za pomembno javno službo namenja država, iz leta v leto bolj pičla". "Zavedamo se, da je delo strokovne komisije le majhno kolesce v mehanizmu, ki oblikuje kulturno podobo Slovenije," so zapisali in sklenili, da kljub temu ne želijo več biti del takšne netransparentne politike.