Obnovitvena dela stavbe, ki je v zadnjem obdobju bolj kot prvi Narodni dom na Slovenskem znana po mazaških napadih na njeno pročelje, bodo začeli s prenovo ostrešja. Ta naj bi stala 72.000 evrov, občina pa bo od ministrstva za kulturo zanjo dobila 56.000 evrov. Poleg tega načrtujejo še prenovo čelnega in stranskih pročelij ter delno ureditev njene notranjosti, za kar bo morala občina zagotoviti še dodaten denar.
Prenovo ostrešja naj bi končali sredi decembra, do takrat pa bo zaprta Sokolska ulica. Hkrati morajo zaradi ureditve nevarnih električnih napeljav in protipožarnega, komunalnega ter sanitarnega stanja stavbo Narodnega doma zapustiti vsi uporabniki umetniki, ki tam ustvarjajo že več let. Tam delujoče umetnike so zato pozvali, naj svoje prostore izpraznijo in dodali, da računajo na njihovo sodelovanje ter da bodo po omenjeni prenovi določili pravila in v skladu z varnostnimi omejitvami Narodni dom vsem kulturnim ustvarjalcem namenili pod enakimi pogoji.
Po končani prenovi prostori na voljo zgolj v dnevnih urah
Kot pravijo, se jih vse več sooča s pomanjkanjem ustreznih prostorov za svoje delo in "prav je, da je Narodni dom kot občinski objekt na voljo kar najširšemu krogu uporabnikov". Za souporabo prostorov se bodo lahko prijavili tudi dozdajšnji uporabniki, so pojasnili. Na občini so še opozorili, da bodo prostori Narodnega doma po omenjeni delni prenovi namenjeni zgolj dnevnemu delovanju in nikakor ne bivanju ali uporabi v nočnih urah.
Na trditve zdajšnjih uporabnikov, ki prostorov ne želijo zapustiti, saj so jih sami uredili in zanje skrbeli, so se na občini odzvali, da ti omenjenih prostorov niso gradbeno ali naložbeno vzdrževali, saj je nujna sanacijska dela vsako leto opravila občina. Hkrati pa občina plačuje vse gmotne stroške uporabnikov Narodnega doma, ki letno brez naložbenega vlaganja dosegajo približno 10.000 evrov.
Več kot 140 let stara stavba
Temeljni kamen za prvi Narodni dom na Slovenskem so vzidali leta 1873, zatem pa z lastnim denarjem zgradili mogočno stavbo, ki je bila mestu in zavednemu meščanstvu dolgo v ponos. Narodni dom so nato kupili Sokoli, po drugi svetovni vojni pa je bil tam Dom JLA. Po odhodu jugoslovanske vojske v novo stavbo je ta zamenjala več lastnikov. Zadnja lastnica novomeškega Narodnega doma je Mestna občina Novo mesto.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje