V Mariboru je vodstvo Mestne občine Maribor in začasnega sekretariata predstavilo prostorski koncept v sklopu projekta Evropske prestolnice kulture (EPK) 2012. Mariborski župan Franc Kangler je med drugim poudaril, da pri EPK-ju ne gre zgolj za projekt Maribora, ampak države, zato so k sodelovanju povabili tudi druge mestne občine vzhodne kohezijske regije. Prepričan je, da bodo projekti v celoti realizirani ob pravem času, mnogi med njimi so tudi že v različnih fazah uresničevanja.

Vodja centra za urbani razvoj in varstvo okolja Uroš Lobnik je investicije zastavljenega prostorskega koncepta razdelil v tri cone, ki se dotikajo območja reke Drave kot generatorja prostorskega razvoja mesta. Te bodo obe strani mesta povezovale s tremi brvmi, pri čemer bodo ob Studenški brvi morali zgraditi še dve.

Koncept predvideva preureditev zahodnega območja Lenta v območje za tradicionalne kulturne prireditve z novim lutkovnim gledališčem in povsem novo galerijo sodobnih umetnosti. Na osrednjem območju predvidevajo z gradnjo brvi vzpostavitev povezave med Glavnim trgom in Taborskim nabrežjem. Obnovili naj bi stavbi Rotovža in Mestne knjižnice ter Slomškov trg. V vzhodnem delu bi s sodobno brvjo na obeh bregovih Drave oblikovali urbane površine, namenjene prireditvenemu prostoru, koncertni dvorani in kopališče med Vodnim stolpom in železniškim mostom.

Gre za prihodnost mesta
Kot je poudaril vodja začasnega sekretariata EPK-ja 2012 Vladimir Rukavina, pri predstavljenem prostorskem konceptu ne gre le za EPK 2012, ampak za prihodnost mesta, ki bo v prihodnje znova lahko dobil vlogo regijskega središča. Po njegovih besedah je programski koncept razdeljen v 16 osnovnih sklopov, še vedno pa je odprt za vse predloge. Rukavina je odgovarjal tudi na enega izmed največkrat omenjanih očitkov - zamudo, ki je po njegovih besedah nastala, ker na državni strani niso imeli pravega sogovornika. Zdaj pa je sekretariat ta zaostanek že nadoknadil.

Izboljšan odnos z državo
Da se izboljšuje odnos z državo, je potrdil tudi podžupan za družbene zadeve Andrej Verlič. Z novo ministrico za kulturo so vzpostavili dober stik, po Verličevih besedah pa na državni strani ne bežijo od zastavljene finančne konstrukcije. Kot je še dodal, bodo skupaj z državo poiskali tudi najprimernejši organizacijski okvir za vodenje celotnega projekta.

Finančna kriza po njegovem mnenju ne bi smela biti grožnja projektu, ampak celo spodbuda in izziv, saj naj bi uresničitev zastavljenega projekta pomagala transformirati regijo na številnih področjih, pri čemer je zlasti poudaril trajnostni naboj projekta. Kar se tiče promocije, jim po njegovih besedah prav tako doslej ni uspelo narediti vsega, kar bi lahko, saj jim je primanjkovalo kadra, zato se mu zdi ena najpomembnejših prihodnjih nalog prav prihodnja organiziranost.

Projekti morajo biti končani do poletja 2011
Predvideni stroški investicij v kulturno infrastrukturo bodo v Mariboru za zdaj znašali 80 milijonov evrov. V Mariboru ob tem računajo na velik delež evropskih sredstev in sodelovanje države.
Kot je povedal Kanglerjev svetovalec za investicije Emanuel Čerček, morajo biti zastavljeni projekti končani najpozneje do poletja 2011. Kot dodaja, se bo ob tem precej spremenil tudi prometni režim v ožjem središču mesta, ki se bo za promet postopoma vse bolj zapiral, kar pa je prav tako v skladu z aktualnimi okolijskimi koncepti.

C. R.