Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je dalo s podaljšanim rokom NPK 2013-2016 v javno razpravo do 8. marca. Strokovna javnost pogreša predvsem opredelitev prednostnih nalog kulturne politike, rokov za realizacijo in predvidena finančna sredstva.
NPK nima jasno opredeljenih ciljev, časovnic in predvidenih finančnih sredstev, opozarjajo na Društvu gledaliških režiserjev, zato je nerelevanten dokument, ki je samemu sebi namen. Za področje uprizoritvenih umetnosti kaže površno razumevanje njihove dejavnosti. Ne opredeljuje se do perečih problematik s področja delovanja javnih zavodov, nevladnih organizacij ter zaposlenih in samozaposlenih ustvarjalcev, temveč predlaga rešitve za težave, ki jih ustvarjalci ne zaznavajo oziroma so rešljivi znotraj obstoječih sistemov in mrež producentov, še pišejo.
Osnutek v delu, ko govori o uprizoritvenih umetnostih, predlaga vzpostavitev novih proračunskih porabnikov. Člani Društva gledaliških režiserjev pa menijo, da mehanizmi za izpolnjevanje nalog, predvidenih za nove institucije, že obstajajo znotraj obstoječe infrastrukture in sistema javnih zavodov, da pa jih ministrstvo ne instrumentalizira ali podpira v zadostni meri.
Treba je upoštevati tudi jutrišnjo vlogo kulture
Odbor Društva slovenskih pisateljev je osnutek NPK-ja označil za "politični anahronizem", saj ugotavljajo, da sta tako osnutek NPK-ja kot tudi osnutek novele ZUJIK-a zasnovana na neustrezni opredelitvi pojma kulture. Termin kultura, na katerem oba slonita, namreč ne ustreza potrebam po sodobni kulturni politiki. Prav tako nista ustrezno opredeljena termina umetnost in kulturna politika, menijo v upravnem odboru DSP-ja.
Na začetku 21. stoletja bi morala biti po njihovem prepričanju oba osnutka dokumentov strateško naravnana, predvsem pa bi morala upoštevati današnjo in tudi jutrišnjo vlogo kulture in umetnosti. Poleg tega bi morala temeljiti na podrobni analizi kulturnih politik v zadnjih dveh desetletjih.
Pogrešanje dialoga s civilno družbo
Problematičnost procesa priprave in dialoga s civilno družbo izpostavljajo v društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev Asociacija. Med drugim mu očitajo, da ne naslavlja večine ključnih sistemskih problemov celotne slovenske kulturne politike, kot so različne oblike financiranja kulturnih organizacij, razmerja in dialog med nevladnimi organizacijami in javnim sektorjem, podhranjenost in velike strukturne težave nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi ter infrastrukturni problemi na nekaterih področjih kulture.
Področje oblikovanja omejeno na muzej
V Društvu oblikovalcev Slovenije osnutku med drugim očitajo, da izpostavlja nekatere dejavnosti, področja ali celo posamezna dejanja države v izrazitem medsebojnem nesorazmerju do drugih in hkrati znotraj celotnega polja kulture. S tem kaže na neuravnoteženost misli in prizadevanj ter na odsotnost jasnih opredelitev znotraj pristojnega ministrstva. Prav tako menijo, da osnutek ne opredeljuje temeljnih dejavnikov izvajanja kulturnega procesa - nekatere obravnava posamično, nekaterih pa sploh ne. Osnutku tudi očitajo, da je v njem področje oblikovanja - kot eno najbolj živih - postavljeno v muzej.
Kritični so tudi filmarji
Filmski scenograf Matjaž Pavlovec opozarja predvsem na dva predvidena ukrepa. Prvi predvideva postopno večanje proračunskih sredstev za filmske in AV-projekte ter vzpostavitev osrednje vloge Slovenskega filmskega centra pri strateškem oblikovanju filmskega in AV-programa. Namen je sicer dober, pravi, vendar v praksi je realna slika povsem drugačna, saj je predvideno še dodatno zmanjševanje sredstev za kulturo.
Drugi ukrep predvideva razširitev financiranja pri filmskih in AV-projektih, v sklopu katerega je med drugim predvideno povečanje števila koprodukcij z manjšinskim slovenskim deležem. Tudi ta ukrep je po Pavlovčevih besedah treba pozdraviti, vendar pa ga onemogoča pravkar sprejeta sprememba akta o ustanovitvi javnega zavoda Viba film, s katerim se znatno omejuje možnost sodelovanja Vibe pri koprodukcijah.
V Kinodvoru menijo, da so preozko usmerjene prednostne naloge za področje filmske in AV-dejavnosti, predvsem pa na zanemarjanje sistemske ureditve področja reproduktivne kinematografije, izobraževanja oziroma filmske vzgoje in digitizacije umetniških kinematografov.
Na Mestni občini Ljubljana opozarjajo, da osnutek zaradi pomanjkanja prednostnih nalog kulturne politike in rokov za njihovo uresničitev eksplicitno krši ZUJIK. Ob tem se sprašujejo, ali neprijazne gmotne razmere res upravičujejo opustitev časovnih in finančnih parametrov v NPK-ju. Na občini še dodajajo, da je večina ukrepov iz osnutka enaka osnutku NPK 2012-2015, ki ga je na spletni strani objavilo nekdanje ministrstvo za kulturo na čelu s tedanjim začasnim ministrom Boštjanom Žekšem.
Zanemarjanje področja samozaposlenih
Tudi na osnutek predloga zakona ZUJIK se je zgrnila vrsta očitkov, med drugim večja avtonomija vodstva javnih zavodov, manj stabilno financiranje ter zanemarjanje področja samozaposlenih. Kritike je veliko, nekateri osnutek celo v celoti zavračajo.
Ponavljanje že starega predloga
"Osnutek predloga novele ZUJIK ohranja stare težave in jim daje nove poudarke. Vmes sta udarili nova uredba in nov davčni red, ki siromašita. Korak nazaj. Kar velja za pomembnejše segmente osnutka. Slednji je prepoznan tudi v vse večji akumulaciji politične moči," opozarja Jedrt Jež Furlan iz Mreže sodobnega plesa. Kot pravi, so kulturniki že ob prejšnjem osnutku ZUJIK iz leta 2011, ki ga je v medresorsko obravnavo spravila nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, podali mnenja in analize o dokumentu, ki nato ni bil sprejet. Novi osnutek, ki ga je v obravnavo dalo ministrstvo, pa v najmanj 80 odstotkih ponavlja predlog izpred dveh let, kar je bilo že tedaj povedano od stroke, pa po večini ni bilo upoštevano.
Po opozorilih društva Asociacija je iz osnutka novele izpadlo urejanje položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Pripravljavci zakona tudi na tej točki niso upoštevali predlogov sprememb, ki so jih predlagali člani projektnih skupin, ki z namero urejanja področja delujeta pod okriljem MIZKŠ-ja. Med drugim gre za predlog, ki ureja pravice do plačila prispevka za socialno zavarovanje samozaposlenih v kulturi. Na društvu se jim zdi sporno tudi, da si ministrstvo v krovnem zakonu zagotavlja pravico do ustavitve že objavljenih javnih pozivov in razpisov. Spomnili so, da je z lansko ustavitvijo razpisov ministrstvo povzročilo veliko škode številnim samozaposlenim in nevladnim organizacijam. Po mnenju Jež Furlanove pa ta novost v osnutku kaže na to, "da razpisi, ki jih je minister lani ukinil, niso imeli zakonskega kritja".
Umetnike se podreja moči kapitala in politike
Predstavniku samozaposlenih pri glavnem odboru sindikata Glosa Denisu Miklavčiču se zdi pri predlaganih spremembah najbolj problematična uvedba ustanoviteljskih pravic za glavnega financerja, ki ima pravico imenovanja članov sveta zavoda, kar pomeni, da skupaj z ustanoviteljem imenujeta večino članov. "Tako ima politika, ki dejansko izvaja vlogo ustanovitelja in financerja, neposreden vpliv na nadziranje in vodenje ustanov," je zapisal.
Da se bralec osnutka "ne more znebiti vtisa, da si država oziroma sestavljavec zakona z njim želi predvsem povečati nadzor nad umetnostjo, hkrati pa se znebiti lastne odgovornosti za ohranjanje njene vrhunskosti", pa so zapisali v Združenju dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS). Kot dodajajo, se z osnutkom ustvarja podlaga za privatizacijo slovenskih javnih zavodov v kulturi, omogoča oziroma celo spodbuja se njihovo komercializacijo ter skuša kulturnike in umetnike čim bolj podrediti moči kapitala in politike.
Najbolj prizadeta gledališče in glasba
Če sta bili z raznimi ukrepi do zdaj najbolj prizadeti področji literature in filma, so po mnenju številnih z osnutkom novele ZUJIK najbolj na udaru gledališča in pa glasbena dejavnost. V ZDUS-u so ob branju osnutka ugotovili, da ta "s svojo vsebino in dikcijo ubija kreativnost". Dodajajo, da osnutek, ki ga v celoti zavračajo, prinaša še nekaj hujšega - to, da umetnost in kultura ne bosta več dosegljivi širokemu krogu občinstva, temveč samo tako imenovani eliti.
Kršenje zakona o delovnih razmerjih?
Opozarjajo še, da postavlja osnutek ustvarjalce v bistveno slabši položaj glede na druge zaposlene v javnem sektorju. Če ne bi bil polno zaposlen, bi igralec lahko dobil za 20 odstotkov nižjo plačo, matična ustanova pa bi ga v primeru prenizke zaposlenosti lahko tudi "posodila" drugi ustanovi. Na Svizu so ugotovili, da naj bi ZUJIK v več določilih kršil zakon o delovnih razmerjih.
V Društvu gledaliških režiserjev so zaskrbljeni zaradi "fleksibilizacije zaposlenih", ki se omenja v osnutku. Ta manjša njihove že pridobljene pravice, uvajajo se tudi preizkusi psihofizičnih sposobnosti, ki jih na društvu označujejo kot "neživljenjske", lahko pa postanejo birokratska obveza ali pa celo "poligon za mobing". Glede "posojanja" ustvarjalcev enega zavoda drugemu pa so zapisali, da osnutek namesto spodbujanja k premišljenim odločitvam o delu zunaj matičnih zavodov, na primer z omejitvijo števila in zahtevnosti zunanjih projektov, ustvarjalce le omejuje "s prepovedno in birokratsko dikcijo".
Tudi izvršni odbor Sviz Orkester Slovenske filharmonije je prepričan, "da se težnja po državnem, beri političnem, obvladovanju področja kulture, ki ga je vpeljal že ZUJIK iz leta 2002, z novim predlogom še povečuje". To nakazuje, kot menijo, omejitev predstavnikov zaposlenih na zgolj enega člana v svetu zavoda ter ukinjanje strokovnih svetov, v katerih so imeli do sedaj zaposleni vsaj nekaj besede pri odločanju o umetniških zadevah in razvoju orkestra in zbora. Kot V Slovenski filharmoniji dodajajo: "Tako imenovana avtonomija javnih zavodov, o kateri je govora v osnutku zakona, je torej načeta že s političnim diktatom v zvezi s kadrovanjem v upravljavskih strukturah, dokončno pa spodkopana v kadrovskem delu zakona, ki zaposlene postavlja v sužnjelastniški odnos ter omogoča zunanje posege v izbiro kadrovanja v umetniških ansamblih."