Poleg tega je odbor pozval ministrstvo, naj v skladu z NPK-jem 2014-2017 pripravi strategije za posamezna področja kulture in s tem povezano zakonodajo, na podlagi katere se bo NPK lahko izvajal.

Kot je v uvodu pojasnila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, ciljne vrednosti NPK-ja 2014-2017 niso dosežene tam, kjer so bili rezultati odvisni od gospodarskih razmer, in tam, kjer se je računalo na nova dodatna sredstva za razpise, ki pa jih ni bilo. Prav tako niso bile dosežene tam, kjer so predvidene nove sheme financiranja iz sredstev evropske kohezijske politike, saj se projekti, katerih začetek je bil načrtovan leta 2014, še niso začeli in se bodo večinoma v letu 2016.

V povezavi z neuresničevanjem ciljev zaradi pomanjkanja sredstev je izpostavila, da so pripravljavci NPK-ja 2014-2017 za njegovo uresničitev računali na dodatnih 805 milijonov evrov v štirih letih. Vendar pa, kot je dejala, tega denarja ni, najverjetneje ga ne bo tudi v proračunih za leti 2016 in 2017.

Poleg tega so problematični tudi nekateri kazalniki, zato bi bilo treba nekatere spremeniti. V stališču vlade na mnenje Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) glede poročila izvajanja NPK-ja 2014-2017 v letu 2014 so zato napovedali pripravo predloga sprememb NPK-ja in v zvezi s tem tudi imenovali projektno skupino, ki bi ta predlog pripravila. Vendar pa je služba vlade za zakonodajo izrazila nenaklonjenost pripravi omenjenega predloga, saj bi bilo potrebnih preveč sprememb.

Aktualni NPK ostaja
Ministrica je zato v razpravi o predlogih sklepov opozorila, da so se zato na ministrstvu odločili aktualni NPK uresničevati v obsegu, kot ga bodo lahko s sredstvi, ki jih imajo na razpolago, energijo pa vložiti predvsem v pripravo novega NPK-ja.

Janja Sluga (SMC) meni, da bi se ob pomanjkanju finančnih sredstev ministrstvo lahko lotilo ukrepov oziroma sistemskih sprememb, ki v začetni fazi ne potrebujejo finančne podpore. V tem delu je NPK po njenem prepričanju uresničljiv, kot enega takšnih ukrepov pa je navedla začetek spreminjanja kulturnega modela. NPK-ja kot celote ne gre spreminjati ob nastopu vsakega novega ministra, če pa so spremembe potrebne, bi bilo ob poročilu o njegovem izvajanju treba prikazati konkretne ukrepe zanje, je menila.

Kot je povedala ministrica, so z obstoječimi sredstvi naredili veliko, a vsega se na "kulturni pogon" pač ne da narediti.

Tudi Aniti Koleša (SMC) in še nekaterim njenim strankarskim kolegom se ne zdi prav, da bi sprejemali nov NPK, menijo pa, da bi bilo obstoječega treba spremeniti. Koleša je ob tem izpostavila še, da ne smejo privoliti v to, da postane pomanjkanje denarja najpomembnejša dimenzija NPK-ja.

Violeta Tomić (ZL) je izpostavila, da je kultura potrebna celovite prenove. Izpostavila je tri področja, ki jih je treba rešiti: obseg in kakovost kulturne ponudbe, dostopnost kulture vsem ter ekonomski in socialni položaj delavcev v kulturi.

Samo v teoriji dober program ne bo dovolj
Predsednik NSK-ja režiser Metod Pevec je izpostavil, da je NPK 2014-2017 dobro napisan dokument, a je mrtev. Spomnil je, da to ni prvi NPK, ki je obstal le na papirju, saj slovenska kultura tudi v preteklosti ni sledila sprejetim programom. Meni, da je to, da programski dokument nima zagotovljenih finančnih virov in da se poleg tega že več let klesti državni proračun za kulturo dokaz, da slovenska politika kulture ne hrani z denarjem, ampak z obljubami.