Med drugim predlagajo dopolnitev z analizo trenutnega stanja, navedbo potrebne zakonodaje, ki bo jamčila, da bo strategija zavezujoča, prav tako, da se doda finančni okvir in vnesejo kazalniki uspešnosti, po katerih bo mogoče meriti, kako se bo strategija realizirala. Strategija bo v javni razpravi do 15. novembra, na seji pa so o njej govorili predstavniki muzejev in galerij.

Nacionalna strategija za muzeje in galerije 2024–2028 bo na področju premične kulturne dediščine nadomestila strategijo kulturne dediščine, ki se izteče z letošnjim letom.
"Tiste teme, ki so bolj izpostavljene, so oblikovanje nove zakonodaje za muzeje – delovanje muzejev zdaj ureja Zakon o varstvu kulturne dediščine. Del muzejskega sektorja se zavzema za samostojen zakon. Poudarjena je bila digitalizacija, ki je eden od velikih izzivov in jo je treba celovito obravnavati. Do zdaj je bilo premalo podrobnosti namenjene zagotovitvi enotne programske opreme za vodenje muzejskih inventarjev in za digitalizacijo za vse muzeje. Obenem pa digitalizacija ni zajemala tudi postdigitalizacijske faze, ki obsega varno hranjenje, razpoložljive opreme hranjena podatkov," je za Televizijo Slovenijo povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik.

Gosti seje direktorji Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Pokrajinskega muzeja Celje in Dolenjskega muzej so izrazili zadovoljstvo, da je strategija nastala, in dejali, da jo je treba podpreti. Izrazili so upanje, da bo izpeljana na izvedbeni ravni, opozorili pa so še na nekatere pomanjkljivosti strategije in težave, s katerimi se srečujejo muzeji.

"Če dokument ni zavezujoč, ne pomeni premika"
Direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije Miha Jeršek je dejal, da strategija obeta stabilno financiranje muzejev in galerij, da pa se je ob tem treba vprašati, koliko je ta dokument zavezujoč. Če ni zavezujoč, namreč ne pomeni premika. Poudaril je tudi problem plačne politike za določene profile v muzejih, ki jih zato le stežka dobijo.

Muzejska mreža ni poenotena
Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman je opozoril, da muzejska mreža na način, kot je knjižnična mreža, ne obstaja, ter naredil primerjavo med njima. Knjižnična mreža je poenotena, medtem ko pri muzejski mreži tega poenotenja ni, je poudaril.

Direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik pa je med drugim poudarila, da obstajajo državni in občinski muzeji, ni pa standardov in normativov, ki bi muzeje opredelili po velikosti; razmere, v katerih delujejo, predvsem glede kadrovske slike, so namreč zelo različne. Menila je, da je potreben poseben zakon o muzejih, ki bi med drugim opredelil tudi to.

"Romantično napisan osnutek, ki je v razkoraku z realnostjo"
Članica sveta Maša Jazbec meni, da je osnutek napisan odlično, a tudi romantično ter v velikem razkoraku z realnostjo. Prepričana je, da bi morala biti krepitev strokovnega razvoja zaposlenih višje med prioritetami strategije ter da muzeji nujno potrebujejo kader, kot so informatiki. Mitja Čander je opozoril, da mora biti strategija izvedljiva in zavezujoča ter predlagal, da se jo opremi z elementi izvedljivosti – finančnim okvirjem, viri in potrebno zakonodajo.

Potrebna je analiza trenutnega stanja in kazalniki uspešnosti
Marko Vatovec v predlogu strategije pogreša analizo trenutnega stanja in kazalnike uspešnosti. Prav tako se mu zdi pereče vprašanje, kako se bo shranjevala digitalizirana dediščina. Jurija Krpana je med drugim zanimalo, ali bodo na ministrstvu pripravili strategije tudi za druga področja. Član sveta Uroš Reiter pa je izrazil mnenje, da bi bilo treba na področju muzejskih arhitektur narediti analizo stanja pred načrtom naložb.

Čelik je pojasnil, da muzeji predstavljajo zelo velik sektor znotraj kulture ter da je strategija nastala na pobudo ministrstva ter izražene potrebe znotraj sektorja. Glede zakonodaje je pojasnil, da je predmet že dolgih razprav, kar se tiče izvedbenega načrta, pa ta že nastaja in bo ob zaključku javne razprave bolj jasen.

Člani sveta naj bi na ponedeljkovi seji obravnavali tudi predlog proračuna ministrstva za kulturo za prihodnji dve leti. Na Čandrov predlog so razpravo na temo financiranja kulture v prihodnjih dveh letih preložili na prihodnjo sejo, ministrstvo pa nameravajo zaprositi za obrazložitve financiranja z vsemi potrebnimi argumenti.