Drugo mednarodno srečanje strokovnjakov muzealcev iz različnih držav v organizaciji Foruma slovanskih kultur in Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor poteka na temo Zgodovina in kultura. Beseda srečanja, ki je potekal v kompleksu nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D v mariborski četrti Melje, teče predvsem o kulturnih ustanovah in njihovi vlogi v družbi.

O vlogi muzejev v današnji družbi
Predvsem so se osredotočili na vlogo muzejev v današnji družbi. "Največ novosti je namreč prav na tem področju. Če samo pogledamo Rusijo, tam so v novi kulturni strategiji, sprejeti leta 2016, dali posebno vlogo muzejem in v to vlagajo visoka sredstva," je v izjavi za medije dejala Andreja Rihter.

Mednarodna konferenca je vsebinsko namenjena opominu na grozote fašizma in nacizma, zato gre za vzpostavljanje povezav med podobnimi evropskimi ustanovami in muzeji s tega področja.

Forum slovanskih kultur, ki povezuje 13 slovanskih držav, na konferenci sodeluje prvič, prva je v Mariboru potekala konec lanskega leta. "Forum igra vlogo povezovanja in vključevanja tudi drugih držav. Danes imamo tukaj predstavnike Bolgarije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške," je še dejala Andreja Rihter.

Med drugim sodelujejo direktor Centralnega muzeja velike domovinske vojne v Moskvi Aleksander Jakovljevič Školnik, ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev, direktorica Muzeja zgodovine BiH Elma Hašimbegović, direktor Muzeja Vojvodine Vojislav Martinov in direktor Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani Jurij Anatoljevič Meteljev.

Idejno zasnovo muzeja sta pred leti izdelala arhitekta Mateja Katrašnik in Tomaž Kancler, celotni projekt vzpostavitve muzeja pa je ocenjen na 2,5 milijona evrov.

Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega skladišča v Melju del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v nečloveških razmerah zaprtih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla. Po ocenah je tam umrlo več kot 5.000 ljudi.

Za raziskovanje relikvij druge svetovne vojne
Na konferenci naj bi sprejeli tudi resolucijo o razvoju bodočega ruskega muzeja in raziskovalnega centra v Mariboru, v kateri naj bi se zavezali sodelovanju pri raziskovanju relikvij druge svetovne vojne in ohranjanju zgodovinskega spomina o skupnem boju narodov Evrope proti nacizmu in fašizmu.

Na odprtju pričakujejo tudi Putina
Muzej je vsebinsko začel delovati konec lanskega leta, prostorsko pa naj bi bil urejen leta 2020. Po besedah direktorja nedavno ustanovljenega Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne Maribor Janeza Ujčiča bi radi slovesno odprtje muzejsko obnovljenih prostorov nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D izvedli ob 75. obletnici zmage nad fašizmom. Med drugim pričakujejo udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj bo vzpostavitev muzeja po napovedih financirala Rusija.

"Čaka nas še veliko dela," pravi Ujčič. "Sklep o investiciji še čakamo. Določena donatorska sredstva Ruske federacije in vladnih ustanov so že bila nakazana za delno opremo konferenčnih sob in pisarniških prostorov, čakamo pa še preostala sredstva za obnovo, ki je zelo zahtevna."