Pomemben vidik ohranjanja kulturne dediščine je tudi prenašanje spretnosti igranja na ljudska glasbila na mlajše generacije. Foto:
Pomemben vidik ohranjanja kulturne dediščine je tudi prenašanje spretnosti igranja na ljudska glasbila na mlajše generacije. Foto:
Slovenski etnografski muzej
Dva dneva obujanja neopredmetene kulturne dediščine.
Slovenski etnografski muzej
V SEM-u skrbijo, da vsaj del slovenske kulturne dediščine ne bo utonil v pozabo. Foto: RTV SLO

Obzorje poznavanja kulturne dediščine ste si lahko začeli širiti že dopoldne, ko je bila v SEM-u predstavitev knjige Irene Rožman Peč se je podrla. Kultura rojstva na slovenskem podeželju v 20. stoletju. Rožmanova je v knjigi razkrila šege, verovanja in moralne norme, ki so obvladovale obred rojstva novega družinskega člana v 20. stoletju, pozabila pa ni tudi na prispevek o znanju, ki so ga žene na podeželju potrebovale, da so lahko brez prevelikega tveganja potomce na svet spravljale kar pod streho domače hiše.



Za preživetje ljudske glasbe
Dogajanje v SEM-u ob dnevih evropske kulturne dediščine se bo nadaljevalo v petek, ko se bo ob 17.00 začela okrogla miza z naslovom Izziv poustvarjanja nesnovne dediščine v luči njenega varovanja. Razpravo je pripravilo kulturno društvo Folk Slovenija, pobudo zanjo pa so dali poustvarjalci slovenske ljudske glasbe. Okrogla miza želi osvetliti problem vzpostavljanja zveze med predstavniki starejše generacije, ki pri sebi še skrivajo starodavna znanja o ljudski glasbi, ter mlado generacijo, ki pogosto niti ne kaže zanimanja za ta vidik slovenskega kulturnega izročila.

Vabilo za sodelovanje na okrogli mizi so prejeli Marko Terseglav z Glasbenonarodopisnega inštituta, ki bo okroglo mizo tudi vodil, Zofija Klemen - Krek, direktorica Urada slovenske nacionalne komisije za Unesco, Zvezda Koželj z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Jasna Vidakovič z uredništva za ljudsko glasbo na Radiu Slovenija, Dario Marušič, etnomuzikolog, glasbenik in poustvarjalec, ter Igor Cvetko, muzikolog iz Slovenskega etnografskega muzeja.

Kje je "zrasel" ta nenavadni izraz?
Ob dnevih evropske kulturne dediščine velja spomniti tudi na izvor varovanja neopredmetene kulturne dediščine. Pravna osnova teh posegov je Konvencija o varstvu neopredmetene dediščine, ki jo je leta 2003 sprejel Unesco, oblikovana pa je bila kot dodatek h Konvenciji za zaščito naravne in kulturne dediščine. To je generalna konferenca Unesca sprejela že leta 1972.

Izčrpna definicija
Konvencija iz leta 2003 na prvi pogled nekoliko nejasen pojem neopredmetena kulturna dediščina natančno opredeli. Definicija tega dela kulturne dediščine našteva: "Prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine - kot tudi inštrumenti, predmeti, artefakti in z njimi povezani kulturni prostori - ki jih skupnosti, skupine, v nekaterih primerih posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine.

To neopredmeteno kulturno dediščino, ki se prenaša iz generacije na generacijo, stalno poustvarjajo skupnosti in skupine in se s tem odzivajo na svoje okolje skozi interakcijo z naravo in svojo zgodovino, kar jim daje občutek identitete in kontinuitete in vzpodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeškega ustvarjanja."