Simpozij Ljubljanske Križanke: Ob 300-letnici dokončanja baročne cerkve Marije Pomočnice je z uvodnim nagovorom odprl predsednik ZRC-ja SAZU-ja Oto Luthar. Opozoril je na pomen simpozija tako za strokovno kot laično javnost ter visok jubilej cerkve znotraj kompleksa skoraj 800 let starih Križank.

Marjeti Šašel Kos z Inštituta za arheologijo ZRC-ja SAZU-ja je v uvodnem referatu spregovorila o rimskih napisih območja Križank. Janez Weiss je predstavil še neznani darovnici Majnharda III. Goriškega, izdani križnikom leta 1251, Mija Oter Gorenčič pa srednjeveško cerkev nemškega viteškega reda v Ljubljani.

O komturjih in vrtovih
Janez Mlinar je predstavil Ljubljansko komendo Nemškega viteškega reda do krize 16. stoletja, Luka Vidmar, ki je tudi vodja simpozija, je v prispevku z naslovom Za Boga in cesarja orisal profil ljubljanskih komturjev v zgodnjem novem veku, Ines Unetič pa se je v referatu Oblikovane zelene površine križniških komend na Slovenskem posvetila vrtovom križniškega reda.

V popoldanskem delu bodo referate predstavili Metoda Kemperl, ki bo spregovorila o nastanku slike Marije Pomagaj iz ljubljanske križniške cerkve, in Helena Seražin, ki bo predstavila baročno cerkev v Križankah v kontekstu sočasne beneške arhitekture. Katra Meke in Matej Klemenčič pa bosta spregovorila o treh slikah za križevniško cerkev, ki so jih ustvarili dunajski slikarji - Martino Altomonte, Anton Schoonjans in Johann Michael Rottmayr.

V petek so napovedani referati Metode Kokole, Matija Ogrina, Metode Kemperl, Lilijane Žnidaršič Golec, Gašperja Cerkovnika, Aleša Mavra, Magde Miklavčič Pintarič, Martine Malešič, Blaža Zabela ter Irene Žmuc, Bernarde Županek in Ane Pokrajac Iskra.

Simpozij organizira Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja v sodelovanju z ZRC-jem SAZU, Festivalom Ljubljana, Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana in ministrstvom za kulturo.