28-letna ženska je s črnim pisalom čez spodnji del slike zapisala AE911, kar se navezuje na spletno stran AE911Truth - Architects & Engineers for 9/11 Truth, katere avtorji pravijo, da iščejo resnico o napadih na newyorška dvojčka 11. septembra 2001. Slika, ki je sicer del stalne zbirke v pariškem Louvru, le začasno visi v Lensu, policija pa je storilko že aretirala.
Slika, ki jo je vodilni predstavnik francoske romantike Eugène Delacroix naslikal leta 1830, je postala simbol francoske revolucije in borbe za svobodo. "Zares je postala ikona, nekakšen simbol republike in je slavna že leta," je dejal vodja oddelka za slikarstvo pri Louvru Vincent Pomarede. "Zelo strastno vez čutimo do vseh naših slik in takšni dogodki nas vedno prizadenejo," je še dejal. Sledi črnega pisala so že odstranili, saj barva k sreči ni prodrla skozi vrhnji premaz.
Figura, nad katero so se zgražali takratni kritiki
Delacroix je sliko z naslovom Svoboda nosi ljudstvo naslikal po dogodkih julijske revolucije, ki je strmoglavila Karla X. Slika, ki spretno prepleta alegorijo, politično risbo in tradicijo historičnega slikarstva, je bila na Salonu prvič razstavljena leta 1831. Slikar je v figuri Svobode, ki jo pooseblja francoski narodni simbol Marianne, združil figuro alegorije in močno žensko ljudstva. Z razgaljenim oprsjem in bosimi nogami se vzpenja na kup človeških trupel, v eni roki drži bajonet, v drugi pa dviguje trobojnico, ki prebija okvir slike. Na glavi ima poveznjeno frigijsko čepico, še en simbol svobode francoske revolucije leta 1789.
Za njo stopajo predstavniki različnih razredov; najvišjega predstavlja možakar s klobukom (v tem so umetnostni zgodovinarji prepoznavali Delacroixov avtoportret, pa tudi portret Etienna Araga), deček s pištolami na drugi strani pa je predstavnik nižjih razredov, zagnanih v revolucionarnem duhu. Prav ta deček je navdihnil lik Gavrocheja v Hugojevih Nesrečnikih.
Romantični mojster svetlobe
Svoboda vodi ljudstvo je nedvomno najslavnejše Delacroixovo delo. Eden najvplivnejših francoskih slikarjev 19. stoletja, se je rodil devet let po francoski revoluciji. Leta 1815 se je v Parizu šolal v ateljeju Pierra Guérina in Šoli lepih umetnosti. Navduševal se je nad slikarstvom Francisca Goye in baročnega predhodnika Petra Paula Rubensa ter koloritom beneškega mojstra Paola Veroneseja. Zanimala ga je likovna problematika svetlobe, slikarstvo Johna Constabla pa je bil eden izmed razlogov, da je leta 1825 obiskal London. Potoval je tudi po Maroku in Španiji in v njegovem delu 'mrgoli' eksotičnih motivov. V svojem slikarstvu se je odmaknil od 'zapovedanega', a počasi izpevajočega se neoklasicizma. Prepričan je bil, da mora biti barva predvsem reprezentacija svetlobe, senca pa njena obarvana refleksija, slikarski kredo, v katerem so se nedolgo zatem prepoznali impresionisti. Eugène Delacroix je umrl leta 1863 v Parizu.