Čeprav v klavrnem stanju, na obrobju Londona še vedno stoji hiša, v kateri je v nekaj več kot desetletje prebival William Turner. Hiša, ki so jo zgradili po umetnikovih načrtih, je že dlje časa v izredno slabem stanju, zdaj pa jo bodo prenovili s sredsti iz loterijskega sklada, namenjenega obnovi kulturne dediščine.

Za umik od mestnega vrveža
Slikar, ki je že v mladih letih doživel uspešno kariero (pri 27 letih so ga sprejeli v Kraljevo akademijo), si je hišo postavil leta 1813. Vse do leta 1826 se je vanjo umikal pred mestnim vrvežem, v njej si je uredil tudi atelje in stanovanje za ostarelega očeta, ki je umetniku do konca predstavljal močno oporo. Oče je obenem skrbel za vrt in hišo ob njej.
Loterijski sklad je za obnovo stavbe, ki so jo lani uvrstili na seznam ogrožene kulturne dediščine, namenil 1,4 milijona funtov (skoraj 1,8 milijona evrov). Turnerjev sklad, ki je upravljavec hiše, se po navedbah BBC-ja nadeja še dodatnih sredstev za obnovo. Prenova predvideva konservatorsko-restavratorske posege v viktorijanskih sobanah hiše, predvidena pa je tudi prenova stropa v kleti, ki se je 2012 zrušil po močnem neurju.
Do zdaj so se lahko obiskovalci po hiši sprehodili le enkrat v mesecu, po končani prenovi - to naj bi bilo predvidoma prihodnje leto - pa bo nekdanje Turnerjevo domovanje odprto večino dni v letu.
Vizionarski krajinar
William Turner se je rodil leta 1775 v Londonu, kjer je odraščal v tedaj neugledni četrti Covent Garden. Sin uspešnega brivca in matere, ki so jo hospitalizirali v zloglasno psihiatrično bolnišnico Bedlam, se je odločil za slikarsko pot. Študiral je na Kraljevi akademiji, kjer je pozneje postal profesor perspektive. Zapisal se je krajini in znotraj te portretiranju svetlobe, pri tem pa "tekmoval" s Poussinom in Lorrainom.
Kot drugi angleški romantični krajinarji se tudi Turner ni ognil zgledu nizozemskih mojstrov, ki so že v 17. stoletju začrtali pravila krajinskega slikarstva. Ob Johnu Constablu je bil Turner vodilni predstavnih angleške romantične krajine, vendar je bilo njegovo slikarstvo mnogo bolj vizionarsko in je napovedalo smeri, ki jo je umetnost ubrala z impresionisti. Med Turnerjeve najslavnejše slike, v katerih je dosegel tisti opevani razkošen abstrakten barvni izraz, sta Snežni metež ter Dež, para in hitrost (Velika zahodna železnica).