Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je po ogledu obnovljenih mavzolejev pozdravila projekt in ga, kot poroča BBC, opisala kot "odgovor vsem skrajnežem, ki odmeva daleč prek malijskih meja". Izrazila je tudi pričakovanje, da bodo odgovorni za razdejanje odgovarjali pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Poslednja počivališča zaščitnikov mesta
Mavzoleji sodijo v sklop, znan kot "mesto 33 svetnikov", v njih pa so grobovi ustanovnih očetov Timbuktuja. Nekateri spomeniki svetnikov, ki so sloveli po svoji modrosti in pobožnosti, segajo v 13. stoletje. Po uničevalnem pohodu islamskih skrajnežev, povezanih s teroristično mrežo Al Kaido, je bilo uničenih 14 od skupaj 16 ohranjenih mavzolejev.
Do opustošenja, za katerim je ostal le kup kamnitih ruševin in blata, je prišlo le nekaj dni zatem, ko je Unesco mavzoleje dodal na seznam posebej ogroženih spomenikov. Islamski uporniki, ki so leta 2012 zasedli mesto, dokler jih niso januarja naslednjega leta iz njega pregnale francoske sile, so čaščenje sufističnih svetišč obsodili kot malikovalstvo, v svojih uničevalnih pohodih pa so se zaradi istega razloga spravljali tudi na mošeje in najslavnejšo mestno knjižnico, v kateri so zažgali na tisoče starih rokopisov.
Irina Bokova je spomnila, da je uničenje mavzolejev po ZN-jevi haaški konvenciji iz leta 1954 vojni zločin, zato so se obrnili na Mednarodno kazensko sodišče. "Pred dvema mesecema sem govorila s tožilcem in, kot kaže, primer naglo napreduje."
Lokalni kamnoseki so pri obnovi uporabili tradicionalne gradbene metode ter upoštevali stavbene značilnosti območja. Irina Bokova je njihovo leto dni trajajoče restavratorsko delo označila za "lekcijo v strpnosti, dialogu in miru".
Nekoč svetovno znano univerzitetno središče
Timbuktu, starodavno trgovsko mesto na obronku Sahare, je med 13. in 17. stoletjem slovelo kot islamsko središče poučevanja. V najboljših časih je tam delovalo skoraj 200 šol in univerz, ki so tam zaživele že v 12. stoletju, v 15. stoletju pa naj bi na univerzah Timbuktuja študiralo kar 25.000 učencev. Iz tega zlatega obdobja Timbuktuja so izhajali tudi zdaj že uničeni rokopisi. Poleg mavzolejev se je v Timbuktuju, ki slovi po svoji arhitekturi, zgrajeni večinoma iz blata in lesa, ohranilo več starodavnih mošej.