Prelovšek, ki je bil že v preteklosti kritičen do odnosa države glede kulturne dediščine, pravi, da gredo stvari le na slabše, in opozarja, da je naša družba popolnoma ravnodušna do nacionalnega bogastva.

Po njegovem prepričanju nobena država ne zanemarja svoje kulturne dediščine tako kot Slovenija. "Zdi se, kot da nam je popolnoma vseeno, kaj se dogaja, zato obstaja nevarnost, da bomo kmalu vse izgubili in postali narod brez identitete. Za obnovo spomenikov se namenja neka revščina, z gradovi delamo, kot da niso naši, zakonodajo pa imamo, kar zadeva spomeniško varstvo, najslabšo v Evropi," je dejal Prelovšek, ki meni, da je ključno pomanjkanje volje.

V zadnjem času je pripravil razstavo originalnih Plečnikovih skic in predmetov iz njegove zbirke, ki potuje po Češki in Poljski, ter razstavo o Plečnikovih sakralnih spomenikih, ki potuje po Češki. Poleg tega ga je češka stran angažirala pri pripravi serijske transnacionalne nominacije za vpis stavbnih in urbanističnih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne dediščine, ki jo Slovenija pripravlja skupaj s Češko.

Bogata akademska kariera
Prelovšek se je rodil 18. februarja 1945 v Ljubljani. Študiral je umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1977 doktoriral z disertacijo o arhitektu Jožetu Plečniku. Izpopolnjeval se je v Avstriji in Italiji ter kot gostujoči profesor predaval na univerzah v Salzburgu in Pragi. V Ljubljani je več kot tri desetletja vodil Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC-ja SAZU-ja. Ukvarjal se s konservatorstvom, preučevanjem baročnega kiparstva in moderno slovensko arhitekturo.

Od leta 1992 je redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Dvakrat je prejel Plečnikovo medaljo. Napisal je več samostojnih publikacij, strokovnih člankov in razprav. Sodeloval je pri pisanju enciklopedij in leksikonov. Štiri leta je bil slovenski veleposlanik v Pragi. Bil je tudi direktor direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo.

V mladih letih je bil uspešen športnik. Bil je reprezentant tedanje Jugoslavije v kanuju na divjih vodah. Nastopil je na poletnih olimpijskih igrah 1972 v Münchnu. Zdaj, kot pravi, hodi na Krvavec, da se odmakne od aktualnega dogajanja. "Tam pa sta sonce in sneg in je lepo," je še dejal ob jubileju.