V Vetrinjskem dvoru je z odprtjem razstav plakatov Primer za literaturo in Svetovi pravljic začel mesec nemške kulture v okviru projekta Kulturnih ambasad Maribora 2012 - Evropske prestolnice kulture (EPK). Organizatorji obljubljajo program, poln vizualnih, glasbenih, literarnih in okoljevarstvenih doživetij.

Razstava plakatov Primer za literaturo (Ein Fall für Literatur) v Vetrinjskem dvorcu predstavlja 16 sodobnih avtorjev in založništvo kriminalk, detektivk in grozljivk v sodobni Nemčiji in Avstriji. Kajti če smo se še pred ne tako zelo davnimi časi nad tovrstnim čtivom zmrdovali, češ da gre za literarno plažo, manjvredna dela, t. i. pulp fiction, se trg zdaj širi in tudi v nemško govorečih državah se je v zadnjih letih izredno uspešno uveljavila regionalna kriminalna literatura. Med izpostavljenimi imeni na razstavi so Friedrich Ani, Frank Göhre, Wolf Haas in Heinrich Steinfest.

200 let pravljic bratov Grimm
Leta 1812 sta brata Grimm izdala svoje prve pravljice. V počastitev 200-letnice tega dogodka je Goethejev inštitut pripravil razstavo pravljičnih plakatov v slovenskem jeziku, ki obsega tako motive tradicionalnih pravljic kot moderne risane junake. Razstava Pravljični svetovi (Märchenwelten) spaja osrednje tematike tradicionalnih nemških pravljic in moderne heroje v sodobnih kontekstih v razponu od pridnih deklic pa do mrkega Grimma.

Okoljevarstvena tematika: še bolj aktualna kot v sedemdesetih
V mariborskem Salonu 2102 bo vrata odprla še razstava okoljevarstvenih plakatov Klausa Staecka Nič ni storjenega (Nothing is done), ki pomeni reprezentativni vzorec 40-letnega ustvarjanja enega najpomembnejših nemških umetnikov plakata. Klaus Staeck poudarja življenjsko pomembne teme: podnebne spremembe, segrevanje ozračja, jedrske odpadke, onesnaženje zraka in morja. Dejstvo, da so nekateri njegovi okoljski plakati iz 70. let pr. st. danes enako ali celo bolj aktualni kot v času nastanka, je v enaki meri navdušujoče in zastrašujoče. "Marsikatera tema nikoli ne zastari," pravi avtor. Razstavo bodo spremljali dokumentarni filmi o podnebnih spremembah in okoljskih temah (Podnebje. Kultura. Sprememba).

Tudi sicer bo nemški mesec kulture v glavnem potekal pod okriljem Goethejevega inštituta v Ljubljani, ki bo med drugim 14. in 15. junija gostil srečanje Nemčija sreča Slovenijo. Namen srečanja je ohranjanje in nadgradnja trajnih vezi med Nemčijo in Slovenijo na področju kulture, znanosti, izobraževanja, okolja in medijev. Inštitut bo pripravil še številne razstave in branja literarnih del.

Med projekti, ki jih izpostavlja nemški veleposlanik v Sloveniji Werner Burkart v videoizjavi na spletnih straneh EPK, sta nastop Bachovega zbora iz Marburga in sodelovanje nemških profesorjev na srečanju v Mariboru.

Jezik prihodnosti
Glavni prispevek Goethejevega inštituta bo projekt Jezik prihodnosti kuratorke Heike Albrecht iz Berlina, ki se ukvarja s procesi preoblikovanja in prevajanja različnih jezikov in zvokov. Projekt vse do konca leta združuje razstave, instalacije, koncerte, pogovore in delavnice.