Letošnji program se tematsko zaokroža tudi okoli vprašanj "vrednot, razumevanja in sodelovanja med starim in novim, med konvencionalnim načinom dojemanja vsakdanjosti in novimi, specifičnimi pojavi, posamezniki in organizacijami", kot je zapisal direktor Festivala Kluže in predsednik Kulturnega društva B-51 Damir Domitrović Kos.

Lovske, grenke in melanholično prijateljske scene
Danes ob 21.0 uri bo tako festival odprla predstava Martina Sperra Lovske scene iz Spodnje Bavarske v režiji Ivice Buljana. Realistično zgodbo o vaški omejenosti in izločenosti drugačnih so ustvarjalci iz nemškega okolja prenesli v domače tudi z gorenjskim dialektom, aktualno temo nestrpnosti do vseh izstopajočih pa prepojili z lucidnim humorjem. Predstava, v kateri sodeluje tudi orkester Gimnazije Kranj, je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Art Centra Kranj.

V prihodnjih festivalskih dneh se bodo na slikovitem prizorišču trdnjave Kluže zvrstile še tri slovenske gledališke predstave. Z igrivo in navihano kritično dramsko poezijo Milana Jesiha Grenki sadeži pravice se bo predstavil režiser Andrej Jus, z melanholično dramo o dveh prijateljih, ki ju ne druži le dolgoletna privrženost in zaupnost, temveč tudi zavist in tekmovalnost, Lunine mene Sama Sheparda pa Boris Cavazza. Janja Majzelj bo nastopila s priljubljenim glasbeno-gledališkim projektom uglasbene poezije Svetlane Makarovič Krizantema na klavirju.

'Pošastni, mesarski in radikalni' tuji ustvarjalci
Iz Italije prihajata Doktor Frankenstein, priredba romana Mary Shelley v režiji Salvatore Tramacereja in Fabrizia Puglieseja, ter predstava Razstava Alenke Hain, zgodba o mesarju Janezu, ki se odloči, da bo postal radikalni umetnik, in začne z recitalom pesmi Janija Oswalda.

Vedno nekje vmes
Osrednjo vsebinsko usmeritev letošnjega festivala tematizira tudi plesna predstava Rojena zunaj svoje vasi Rosane Hribar in Maše Kagao Knez, gibalna raziskava telesa plesalke Maše Kagao Knez, ki po materini strani izvira iz Slovenije, po očetovi iz Burkine Faso, a je v Sloveniji ne vidijo kot sodobno plesalko, v Afriki pa ne kot plesalko afriških plesov. Prav ta občutek, da si vedno »nekje zunaj«, sta plesalka in koreografinja vzeli za izhodišče predstave.