V Ljubljani bo od danes pa do 15. oktobra 17. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk. Program je kot vsako leto tudi tokrat transdisciplinaren - vključuje umetnice in umetnike različnih generacij s projekti, ki imajo močno eksperimentalno noto.

V ospredju ni "potapljanje v transcendentalno", temveč odnos med hitro spreminjajočo se sodobnostjo ter konstrukcijo novih mehanizmov in položajev v družbi. Zanimali sta nas mističnost in magičnost kot svojevrstna kritika pesimističnega stanja stvari, je v programsko knjižico festivala zapisala programska vodja Mara Vujić.

Osrednjo razstavo z naslovom Urok, z odprtjem katere se bo danes ob 20.00 v Galeriji Škuc festival tudi začel, je zasnoval in soustvaril kustos in programski sodelavec festivala Predrag Pajdić. Gre za skupinsko mednarodno razstavo štirinajstih umetnic, ki bo ponudila magične formule, skrivnostne rituale, nenavadne preobrazbe, razkritja in razmišljanja o prihodnosti, preteklosti in sedanjosti. Izbral je umetnice, ki poskušajo s svojim delom razumeti, izkusiti in vplivati na svet z magijo, skrivnostno umetnostjo spreminjanja resničnosti ali z uporabo nadnaravnih moči ali z znanjem okultnih zakonitosti, ki so uradni znanosti neznane.

Performansi: Od angažirane Device Marije do Terezijeve spremembe spola
Razstavo Urok spremlja program performansov. Irska umetnica Áine Phillips bo v parku Tabor s trajajočimi performansi ustvarila čaroben gozd skrivnostnih deklet, Miwa Matreyek pa se bo s telesom potopila v domišljijski ocean pravljične animacije. Dasniya Sommer v svoji ekstravagantni enačbi Ma√15' {idiosinkrazija}| sin x= ly-fx²¯ na nenavaden način združuje tradicionalno japonsko prakso zvezovanja z vrvjo (bondage) in elemente klasičnega baleta.
Bolj angažirano tematiko odpira Sandra Sterle z multimedijskim performansom, ko v podobi Device Marije opozarja na posebne relacije med verskimi ikonami in akumulacijo kapitala v državah tranzicije. Mehiška performerka Violeta Luna radikalno odpira diskurz smrti, ki ga v njeni domovini sejejo mračni ustroji moči v imenu varnosti. Heather Cassils, umetnica in bodybuilderka, je navdih za fizično zahteven performans našla v mitološkem junaku Tereziasu iz Teb, ki se je za sedem let preobrazil v žensko. S toploto lastnega telesa bo talila neoklasicistični ledeni torzo in uprizorila preobrazbo spola.

Ritualno na odru
V programu scenskih umetnosti bosta po napovedih organizatorjev še posebej zanimivi španska skupina Erre que erre s plesnim performansom Avatar ter interdisciplinarna umetniška organizacija iz ZDA La pocha nostra, ki je za Mesto žensk ustvarila predstavo La Pocha Remix: Psiho-magične akcije za narobe svet. Gre za zmes eksperimentalnega gledališča, plesa, ritualnega performansa, šamanstva in aktivizma z vrsto "telesnih transformacij", ki se loteva in skuša razumeti trenutno kulturo skrajnodesničarske izolacije, ksenofobije in nasilja organiziranega kriminala. Tu je še hrvaška koreografinja Nataša Mihoci z avtorskim prvencem Nihče ni nedolžen, ki preizprašuje vlogo medijev in popularne kulture v procesu prezgodnje seksualizacije dekliških teles, hkrati pa opozarja na radikalno krajšanje otroške dobe in nedolžnosti.

Ime, ki ga boste še slišali: Chinawoman
Na področju glasbe letos mest žensk ponuja tri koncerte. Prva bo češka violinistka Iva Bittová, druga pa Chinawoman, nova zvezda svetovne alternativne glasbene scene, Kanadčanka z eksotičnim ruskim akcentom in izvajalka sentimentalnih melodij s pridihom temačnega glamurja. Na koncu prihaja še Soap & Skin, eksperimentalni glasbeni projekt mlade avstrijske glasbenice Anje Plaschg, ki jo je že po nekaj koncertih kritiška javnost razglasila za "čudežnega otroka".

Kaj bi bil feminizem brez Marguerite Duras?
Festivalski filmski program ponuja več segmentov; opozoriti velja na retrospektivo velike dame francoske kinematografije, Marguerite Duras, poglede arabskih režiserk, ki so se znašle v areni "arabske pomladi" in prinesle politično aktualne zgodbe iz Libanona, Palestine, Egipta, Iraka in Tunizije, in zgodbo poljske režiserke Dorote Kędzierzawske o treh malih brezdomcih, ki v "obljubljeni deželi" iščejo svoje mesto pod soncem.