Zgodba Smithsoniana se je začela v mislih in srcu nezakonskega otroka para iz vrst angleškega plemstva, Jamesa Lewisa Macieja. Leta 1765 rojeni sin vojvode Hugha Smithsona in ovdovele plemkinje Elizabeth Keate Hungerford Macie je po materini smrti prevzel očetovo ime Smithson, ki je na koncu postalo tudi ime priznanega inštituta.

Oporoka, ki je spremenila ameriško znanost
Po poklicu in duši je bil Smithson znanstvenik. V življenju je izdal 27 razprav o kemiji, geologiji in mineralogiji. V znanstvenih revijah je objavljal članke o raznolikih temah, vse od kemične sestave damine solze do izboljšanih načinov kuhanja kave. V znanstvenih krogih pa je najbolj zaslovel z nekaj bolj težavno temo: dokazom, da so cinkovi karbonati pravi karbonatni minerali in ne cinkovi oksidi.

Morda Smithson s svojimi razpravami ni ravno spremenil sveta, ga pa je nekako zaznamovala njegova oporoka. Pri 64 letih je 1829. leta umrl v Italiji, vse svoje premoženje pa zapustil svojemu nečaku - z enim pogojem, ki je spremenil potek ameriške znanstvene zgodovine. V oporoko je namreč zapisal, da gre, če njegov nečak umre brez dedičev, vse njegovo premoženje "Združenim državam Amerike, ki naj v Washingtonu pod imenom Smithsonian Institution osnujejo ustanovo, ki bo skrbela za rast in širjenje znanja ...". Tako so po smrti Smithsonovega nečaka, ki seveda ni zapustil potomcev, ZDA dedovale nekaj več kot pol milijona dolarjev - in politično dilemo o prejemanju daril od tujcev. Nekateri senatorji so takšni praksi nasprotovali, saj so se bali, da bi s tem omogočali ljudem "kupovanje" svojih imen na nacionalnih institucijah.

Lani 30 milijonov obiskovalcev
Predsednik Andrew Jackson je na koncu le poskrbel, da je mlada država lahko sprejela Smithsonov dar, a preden je denar res prišel v ZDA, so še nekaj let potekale sodne bitke v Angliji. Poleg tega se je razvnela še dolga debata o tem, kaj naj bi ta inštitut sploh bil - razmišljali so o vsem, od šole za izobraževanje učiteljev do tradicionalne univerze -, in tako je šele 10. avgusta 1846 Smithsonian Institution končno dobil zeleno luč v kongresu. Na koncu je predsednik James K. Polk podpisal zakonodajo, ki je omogočila ustanovitev največjega muzejskega kompleksa na svetu.

Danes je Smithsonian Institution sestavljen iz 19 muzejev, nacionalnega živalskega vrta in raziskovalnih ustanov, njegov proračun pa znaša 750 milijonov dolarjev. Samo lani je več kot 30 milijonov ljudi brezplačno obiskalo Smithsonianov muzej, galerijo ali živalski vrt. Še do danes pa nihče ne ve, zakaj je Smithson zapustil vse svoje tuzemsko premoženje znanosti v ZDA, državi, s katero ni imel nikakršne očitne povezave - toda njegova želja v oporoki je bila več kot uspešno izpolnjena.