Skupina ameriških in honduraških arheologov, ki so jim pot skozi deževni gozd utirali nekdanji britanski vojaški specialci, se je iz divjine vrnila s poročili o izjemnem odkritju. Odprava je v džungli iskala kraj mitskega "Belega mesta", znanega tudi kot "Mesto opičjega boga" - naloga, ki si jo pustolovci zadajajo že od časov španskih osvajalcev v 16. stoletju.

Ljudstvo brez imena
Mesto, ki ga poročila od nekdaj postavljajo v džunglo Mosquitia, je bilo dom neznanega ljudstva, ki se je razvilo še pred tisoč leti, nato pa brez vsakega sledu - vsaj do zdaj - izginilo. O tej predkolumbovski civilizaciji je znanega tako malo, da zanje nimamo še niti imena.

O odkritju je prvi poročal National Geographic, ki je z odpravo na pot v kraterju podobno dolino, obdano z gorami, poslal tudi svojega fotografa. Arheologi so popisali ostanke velikih trgov, gomil in celo zemeljsko piramido, piše revija. Naleteli so tudi na "izjemno zbirko kamnitih figur", ki so stoletja ležale nedotaknjene v gozdu - a jih za zdaj še niso začeli izkopavati.

Redko najdišče, po katerem še nihče ni šaril
"To nam pokaže, da je tudi zdaj, globoko v 21. stoletju, ogromno stvari, ki jih o našem planetu še nismo odkrili," je komentiral Christopher Fisher, vodja odprave. "Nedotaknjenost najdišča je resničen unikat - če ga ohranimo in primerno proučujemo, nas bo naučilo ogromno o izgubljenem ljudstvu in nam dalo podatke za novodobno konzervacijo."

Najdišče je bilo globoko v džungli Mosquitia, širnem in redko poseljenem območju močvirij, rek in gora. V spremstvu honduraške vojske so raziskovalci postavili bazo v majhnem mestecu, od tam pa so jih z vojaškim helikopterjem prevažali na majhno pristajališče, izsekano iz goščave. Ker so tisti kraji tako odročni in težko dostopni, tam poteka kar nekaj poti za kartele, ki prek Južne Amerike tovorijo kokain proti ZDA.

V goščavo niso rinili na slepo
Odprava v pragozd ni rinila na slepo: opirali so se lahko na zračne posnetke iz leta 2012, ki so nastali s pomočjo revolucionarne radarske tehnologije, ki se je lahko prebila skozi gost baldahin zelenja in zaznala arhitekturne elemente, zakopane pod rastjem.

"Volko-jaguar" in druge najdbe
Na terenu je ekipa nato našla vršičke 52 artefaktov, ki so štrleli iz tal, očitno pa je, da je še veliko več zakopanega pod njimi, morda tudi dejanska grobišča. Že zdaj so lahko identificirali ceremonialna sedišča in izrezljane posode, okrašene s kačami in ujedami. Najbolj osupljivo odkritje je po Fisherjevih besedah nekaj, kar je sam opisal kot "volko-jaguarja", morda upodobitev šamana v preobraženi, duhovni obliki. Za zdaj se zdi, da so artefakti iz obdobja 1000-1400 n. št.

Izgubljeni raj
Zahodnjaški lovci na zaklade se že stoletja podajajo v džunglo na podlagi poročil o izgubljenem mestu, ki naj bi se skrivalo v njej; tradicionalna folklora staroselcev pripoveduje o paradižu podobni mistični idili, spet drugi opisi poročajo o "mestu zlata".

Čisto mogoče je, da je mesto na svoji odpravi že v 40. letih 20. stoletja odkril ameriški pustolovec Theodore Morde, a je umrl, preden je izdal njegovo natančno lokacijo. Poročal je o starodavnem mestu, kjer so nekoč častili orjaško opico, okoliška plemena pa so iz generacije v generacijo prenašala zgodbe o polopičjih, polčloveških otrocih.

Bodo hitrejši arheologi, plenilci ... ali kmetje?
Tokratni projekt sta financirala ameriška filmarja Steve Elkins in Bill Benenson, so pa arheologi natančno lokacijo mesta za zdaj ohranili zase, saj skušajo preprečiti ropanje. Realno gledano, so še večja grožnja lastniki rančev, ki že v neposredni bližini krčijo nove pašnike za gojenje živine. "Da bi to svetovno ekološko in kulturno dediščino izgubili zaradi proizvodnje burgerjev, je možnost, s katero se zelo težko spopadam," pravi Fisher.