Po njegovih besedah je "dobro ohranjenih" 80 odstotkov spomenikov v mestu.

"Če bomo dobili dovoljenje Unesca, bomo za obnovo zgradb, ki jih je uničil ali poškodoval IS, potrebovali pet let," je Abdulkarim poudaril v izjavi za francosko tiskovno agencijo AFP. "Imamo usposobljeno osebje, znanje in potrebne raziskave. Z odobritvijo Unesca bi lahko delo začeli v letu dni," je dodal.

Pregled škode se je šele začel
Povedal je še, da je 80 odstotkov spomenikov v Palmiri, nadzor nad katero je ob podpori ruskih sil v nedeljo znova prevzela sirska vojska, dobro ohranjenih. V mesto so sicer danes prispeli tudi drugi arheologi, ki dokumentirajo škodo, ki so jo v antičnem mestu povzročili džihadisti.

Skoraj leto dni pod črno zastavo
Antično mesto s citadelo oz. trdnjavo, ki je bila zgrajena v 13. stoletju, je v roke IS-ja padla 23. maja lani, ko je na njej tudi zaplapolala črna zastava IS-ja.

Ko se je maja povečala bojazen, da bi Palmira padla, so iz tamkajšnjega muzeja sirske oblasti sicer umaknile številne kipe in druge predmete, vendar monumentalnih antičnih kolonad in templjev seveda ni bilo mogoče premakniti.

V Palmiri, ki ji pravijo "puščavski biser" in je na seznamu svetovne kulturne dediščine Unesca od leta 1980, so džihadisti jeseni, tako kot pred tem v Iraku, začeli sistematično uničevati kulturno dediščino.

Prav tako pereče vprašanje je, koliko je bilo izkopavanj in odtujitve premičnih artefaktov. Razstrelili so vrsto starodavnih zgradb in na črnem trgu prodali številne več tisoč let stare dragocenosti.

Med prvimi so avgusta lani razstrelili 2000 let star Belov tempelj, mesec dni pozneje pa še znameniti slavolok zmage. V starodavnem amfiteatru pa so izvajali javne usmrtitve.

Palmira je bila v antičnem času kot oaza sredi sirske puščave pomembno trgovsko središče. Arhitektura je bila kombinacija nabatejske kulture z grškimi in rimljanskimi elementi.