To je bilo leta 1928 in nihče, ki je tedaj poznal Oscarja Niemeyerja, si verjetno ni mislil, da bo iz njega nastal eden največjih arhitektov 20. stoletja. Prelomnica v Niemeyerjevem življenju je nastopila še istega leta. Po poroki se je namreč odločil za vstop na univerzo in predanost trdemu delu.
Naslednje prelomno leto je bilo 1945, ko je Niemeyer, tedaj že uveljavljeni arhitekt, kot prepričani komunist moral zapustiti državo, v kateri se je uveljavil fašističnemu podoben militaristični režim predsednika Vargasa. Vrnil se je, ko je oblast prevzel Juscelino Kubitschek, ki je spodbudil tudi gradnjo povsem nove brazilske prestolnice Brasilie, za glavnega arhitekta tega projekta pa so imenovali ravno Niemeyerja. Po zaslugi slednjega in njegovih sodelavcev urbanista Lucia Coste in krajinskega arhitekta Roberta Burleja Marxa, je Brasilia postala simbol brazilskega modernizma, to je različice modernizma, ki drugače kot "oglati" evropski in ameriški modernizem vključuje vijuge in druge razgibane in mehke oblike.
15. decembra je arhitekt praznoval častitljivih sto let.
Polona Balantič