V Ljubljani je Združenje dramskih umetnikov Slovenije opoldne pripravilo tradicionalni recital Prešernove poezije na Prešernovem trgu z recitacijami poezij, branjem pesnikove korespondence in avtorskih besedil, posvečenih dr. Francetu Prešernu. Nastopilo je okoli 20 dramskih umetnic in umetnikov.

Recital je z Zdravljico odprl Marko Simčič, nastopili pa so tudi Jure Souček, ki je recitiral nekaj misli Vitomila Zupana o Prešernu, Jerca Mrzel je zapela Gloso, Boris Kerč, Aleš Valič, študent AGRFT Klemen Slakonja, Slavko Cerjak in Matjaž Gubenšek so skupaj odrecitirali vse Gazele, Majda Grbac je izbrala Slovo od mladosti, Karl Brišnik pa Neiztrohnjeno srce.

Prešeren nas bo zdaj spremljal še pogosteje
Ljubljanski župan Zoran Jankovič je ob tej priložnosti dejal, da "Prešeren ni le ponos, ki ga čutimo ob himni, in ni le umetnost, saj ga z novim kovancem čutimo tudi v žepih". Omenil je, da bo letošnje leto za kulturo v prestolnici sicer slabo, dodal pa je, da se bodo morda v prihodnje "vremena Kranjcem se zjasnila".

Več kot le deklamiranje
Za recital, ki je bil pred več kot 20 leti zasnovan kot boj za slovensko avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije in se je z leti izoblikoval v praznik slovenske besede na prostem, posvečen največjemu slovenskemu pesniku, je značilno, da si igralci pesem ali besedilo, ki ga bodo recitirali, izberejo sami, k interpretaciji pa pridajo svoj avtorski izraz.

Poziv k integriteti
Minister Vasko Simoniti je opoldne v vili Podrožnik priredil sprejem za dobitnike Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. v svojem govoru je poudaril, da nas Prešernova umetniška in človeška drža tudi danes navdajata s spoznanjem, da je za velike prelomne korake v življenju in umetnosti potreben poseben pogum, ki z nadarjenostjo obrodi velike brezčasne stvaritve. Slovenska kultura, tako Simoniti, ne more biti "pritlehno tekmovališče in obrekovalnica, ampak prostor osebnega dostojanstva in poštenega soočanja umetniških potencialov in pogledov na svet."
Pa Vrba in Kranj?
Seveda na Prešerna niso pozabili tudi v "njegovih" krajih. V Vrbi na Gorenjskem so se že od jutra stekale poti "kulturnih romarjev", ki so potovali po poti kulturne dediščine - po riojstnih krajih Čopa, Finžgarja, Janeza Jalna in seveda Prešerna, kjer jih je nagovoril tudi Ciril Zlobec.

Osrednje proslave se je udeležilo več sto ljudi, medtem ko bodo v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi preko celega dne našteli nekaj tisoč obiskovalcev (samo v lanskem letu je muzej obiskalo 25 tisoč ljudi).

V Kranju so praznik obeležili s prireditvijo Prešernov smenj, s katerim so na ulicah Kranja pričarali nostalgijo iz Prešernovih časov. Ob bogatem kulturnem programu so predstavili oblačila iz 19. stoletja, pripravili mednarodni festival lajnarjev, obiskovalcem omogočili vožnjo s kočijo ter na stojnicah ponudili izdelke domače obrti in starine. Kljub rahlemu dežju je dogajanje v Kranj privabilo nekaj tisoč ljudi.

Trnovski terceti in Konzorcijev literarni maraton
V KUD-u Franceta Prešerna se je začel že 14. tradicionalni pesniški festival Trnovski terceti, s katerim bodo zaznamovali kulturni praznik. Domačo poezijo bodo na Prešernov dan zastopali Marcello Potocco, Ervin Fritz in Uroš Zupan, iz Makedonije je prišel Risto Lazarov, iz Črne gore Jovanka Uljarević, Tarek Eltayeb pa je Egipčan.

Tudi v knjigarni Konzorcij so kot že desetletja praznovali 8. februar z literarnim maratonom. Letos je bilo dogajanje razdeljeno na dva sklopa, dopoldanskega in popoldanskega. Najprej se je z avtorji, ki pišejo v slovenščini, pa ta ni njihov prvi jezik, pogovarjala Majda Kne. Popoldne so se v Konzorciju posvetili antologiji slovenske poezije 20. stoletja z naslovom Nevihta sladkih rož.

Pogovor ob knjigi je vodila literarna kritičarka Tanja Petrič, ki je k sodelovanju povabila Mitjo Čandra, Kajetana Koviča, Nežo Maurer, Miroslava Košuto, Nika Grafenauerja, Milana Jesiha, Andreja Brvarja, Alojza Ihana in Ifigenijo Zagoričnik Simonović. V zadnji uri je igralec Brane Grubar bral pesmi Gregorja Strniše, Aleša Štegra in Primoža Čučnika. Za glasbeno dopolnitev je skrbel harmonikar Rihard Zadravec - Riki.

Prešernova poezija tudi na sankališču in pod padalom
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) in zavod ŠOLT sta na dan kulturnega praznika sedmič pripravila kulturno-športno prireditev Pesem pod padalom. Na sankališču v parku Tivoli je bilo mogoče prisluhniti prebiranju poezije Franceta Prešerna in drugih avtorjev v slovenskem in tujih jezikih. Prireditev naj športno obarvali padalci padalske šole ŠOLT, a je ta del popoldneva zaradi slabega vremena odpadel.

Priložnost za brezplačen ogled filmov
V Ljubljani je bil mogoč brezplačen ogled filma Zvok Istanbula v Kinoklubu Vič, v Koloseju pa je bil brezplačno na ogled film Vse je šlo k vragu, Pete Tong. Ob slovenskem kulturnem prazniku se je v Ljubljano vrnil tudi edini film lanske slovenske produkcije Kratki stiki, ki bo na sporedu ves teden, od 7. do 14. februarja, v kinu Komuna.

V Koloseju v Mariboru so bili na sporedu Osnovni delci, film, ki je nastal po razvpitem romanu francoskega avtorja Michela Houellebecqa. V Koloseju v Celju in Kopru ter v kinu Center Kranj so predvajali filme, ki jih v redni distribuciji v teh kinocentrih ni bilo. V Celju je bil tako brezplačen ogled lanskoletnega prejemnika tujejezičnega oskarja, južnoafriški Tsotsi, v Koloseju v Kopru pa Prepovedan sadež. Kino Center Kranj je postregel z brezplačno predstavo italijanskega Režiserja porok.

Ob dnevu kulture je bil v Kinodvoru premierno prikazan film Svet kitajskega režiserja Džja Džang Keja, ki je bil ob letu izida nominiran za zlatega leva na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah.

Galerije in muzeji so 8. februar večinoma zaznamovali z dnevom odprtih vrat. Ponekod so praznovanje združili z odprtjem razstav, spet drugod z dejavnostmi za obiskovalce.