Dunajčan Andreas Pawlitschek, ki je vodenje Avstrijskega kulturnega foruma prevzel leta 2017, je v Ljubljani obudil tradicijo vrtičkarstva. V nasprotju z dunajskimi vrtovi, kjer se bohotijo samo rože, v Sloveniji opaža težnjo k inndividualni oskrbi s sadjem in zelenjavo. Foto: EUNIC
Dunajčan Andreas Pawlitschek, ki je vodenje Avstrijskega kulturnega foruma prevzel leta 2017, je v Ljubljani obudil tradicijo vrtičkarstva. V nasprotju z dunajskimi vrtovi, kjer se bohotijo samo rože, v Sloveniji opaža težnjo k inndividualni oskrbi s sadjem in zelenjavo. Foto: EUNIC

Virtualna razstava, ki je na še sveži spletni strani mreže EUNIC Slovenia zaživela v teh dneh, obenem tudi išče odgovore na vprašanja povezovanja in preseganja meja v času, v katerem smo se znašli. Gre za pogovor, ki se začne z razmislekom o opažanjih znotraj naše neposredne okolice.

Sestavljajo jo videoposnetki, v katerih se direktorji petih kulturnih inštitutov v Ljubljani, združenih v EUNIC (Združenje kulturnih inštitutov Evropske unije), posvetijo tistemu, kar je po njihovem mnenju izstopajoče v slovenski kulturi. Govorijo o rečeh, ki se jim zdijo v naši kulturi zanimive, obenem pa s tem govorijo o Evropi in "o idejah, ki odmevajo v naši širši skupnosti in nas povezujejo preko meja," so pri združenju zapisali v sporočilu za javnost.

Isabelle Desvignes, Francozinja in zavedna Evropejka, kot se označi sama, govori o ljubljanski PST (Poti spominov in tovarištva), Andreasa Pawlitschka (Avstrija) je vase posrkala tukajšnja vrtičkarska kultura, Madžarko Bíborko Molnár - Gábor fascinirajo gorske koče, Dragan Barbutovski z British Councila pa usmerja našo pozornost k Janezu Vajkardu Valvasorju, polihistorju in prvemu članu ugledne Royal Society iz tujine. Stefana Cerrata iz sosednje Italije bolj kot že pregovorno idilična slovenska narava pritegneta urbana plat Ljubljane in alternativno kulturno dogajanje.

Celo razstavo lahko "obiščete" v obliki serije videov.

Stefano Cerrato v Ljubljani ceni sodobno kulturno sceno; med drugim ima rad stripe Tomaža Lavriča in glasbo Laibacha. Foto: EUNIC
Stefano Cerrato v Ljubljani ceni sodobno kulturno sceno; med drugim ima rad stripe Tomaža Lavriča in glasbo Laibacha. Foto: EUNIC

Zaupanje in razumevanje kot temeljna cilja
EUNIC Slovenija je mreža evropskih kulturnih organizacij in članica mreže nacionalnih kulturnih inštitutov Evropske unije. Omrežje so novembra 2007 ustanovili Goethejev institut Ljubljana, British Council, Francoski inštitut v Sloveniji, Istituto Italiano di Cultura Lubiana in Avstrijski kulturni forum. Leta 2016 se mu je pridružil Madžarski kulturni inštitut. Pridruženi člani Slovenske EUNIC-mreže pa so tudi veleposlaništvo Švice, veleposlaništvo Irske in veleposlanišvo Španije. EUNIC Slovenia sodeluje s številnimi partnerji, med njimi so tudi predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in pa Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.

Direktorica Madžarskega kulturnega inštituta, Bíborka Molnár - Gábor, je na torkovem srečanju z novinarji povedala, da je glavni cilj EUNIC-a graditi zaupanje in razumevanje med prebivalci Evrope in ljudmi širšega sveta. Prva tako je poudarila, da si tudi v EUNIC Slovenija prizadevajo, da bi imela kultura pomembno vlogo v mednarodnih odnosih.

Direktorica Madžarskega kulturega inštituta Bíborka Molnár - Gábor (levo) je na torkovem srečanju z novinarji poudarila, da je glavni cilj EUNIC-a graditi zaupanje in razumevanje med prebivalci Evrope. Na njeni desni sta še Andreas Pawlitschek in Petra Kežman. Foto: EUNIC
Direktorica Madžarskega kulturega inštituta Bíborka Molnár - Gábor (levo) je na torkovem srečanju z novinarji poudarila, da je glavni cilj EUNIC-a graditi zaupanje in razumevanje med prebivalci Evrope. Na njeni desni sta še Andreas Pawlitschek in Petra Kežman. Foto: EUNIC

Kot je poudaril Andreas Pawlitschek, direktor Avstrijskega kulturnega foruma (AKF) in predsedujoči mreži EUNIC Slovenija za leto 2021, je bila EUNIC Global, mreža nacionalnih kulturnih inštitutov v Evropski uniji, ustanovljena leta 2007 in povezuje kulturne inštitute iz 27 držav članic Evropske unije. Dodal je, da so članice EUNIC-a, ki so del mreže, raznolike – od kulturnih ministrstev, ministrstev za zunanje zadeve, kulturnih institucij pa vse do veleposlaništev. Mreža EUNIC Slovenije je le eno izmed 132 združenj po vsem svetu, ki delujejo v 100 državah.

Isabelle Desvignes fascinira Pot spominov in tovarištva oz. Pot ob žici.
Isabelle Desvignes fascinira Pot spominov in tovarištva oz. Pot ob žici. "Gre za eno najbolje osmišljenih spominskih mest, kar jih je imela v svoji karieri priložnost srečati, pravi. Foto: EUNIC

"Naj tudi kulturni odnosi štejejo"
Med govorci je bila tudi Petra Kežman, vodja sektorja za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter članica upravnega odbora EUNIC Global, ki je poudarila, da je EUNIC edina mreža evropskih kulturnih inštitucij, ki ima mednarodni doseg, kajti, kot je že pred njo omenil direktor AKF-ja, so del mreže tako veleposlaništva kot tudi kulturni inštituti.

Kežmanova je v imenu Ministrstva za zunanje zadeve RS vsem članom EUNIC Slovenija čestitala za uspešno delo in poudarila, da se zahvaljuje za vse dejavnosti lokalne EUNIC-mreže, ki odraža vsesplošni slogan EUNIC-a, "Make cultural relations count" – v prevodu "Naj tudi kulturni odnosi štejejo". Prav tako je spregovorila o prihajajočih skupnih projektih, ki bodo imeli v času predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja še poseben pomen.