Kot med drugim navajajo na ministrstvu, Arso ob izdaji soglasja ni ugotovil skladnosti projekta z odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika za kulturne spomenike državnega pomena.

Še vedno pravnomočno kulturnovarstveno soglasje ministrstva za kulturo
Pri Arsu pa so zapisali, da so pred izdajo okoljevarstvenega soglasja aprila letos znova pozvali ministrstvo za kulturo, naj poda mnenje o sprejemljivosti posega. V njem je državni organ ugotovil, da je nameravani poseg z vidika varstva kulturne dediščine sprejemljiv in da je bilo za nameravani poseg že izdano – in je še vedno pravnomočno - kulturnovarstveno soglasje.

Obremenitev s hrupom, ki jo prinašajo prireditve
Pri obravnavi obremenjenosti s hrupom je agencija pravilno upoštevala opredelitev območja varstva pred hrupom, kot jo določa veljavni izvedbeni prostorski akt Mestne občine Ljubljana, vendar bi po mnenju ministrstva morala presoja vsebovati tudi podatke glede obremenitve s hrupom zaradi nameravanih prireditev v športnem parku.

Kateri koraki sledijo zdaj?
Arso bo po razrešitvi vprašanja vplivov projekta na Plečnikovo dediščino ponovil tudi javno razgrnitev dokumentacije, razpisal ustno obravnavo in šele nato izdal odločbo. Kot so zapisali pri Arsu, je po ugotovitvah ministrstva to namreč potrebno zaradi velike časovne odmaknjenosti od prejšnje javne razgrnitve in večkrat dopolnjenega poročila o vplivih na okolje.

Zadovoljstvo v civilni pobudi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki
Odpravo okoljevarstvenega soglasja za gradnjo Bežigrajskega športnega parka (BŠP) so pozdravili v civilni pobudi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki. Upajo, da bodo družbeniki BŠP razveljavitev razumeli kot priložnost za tehten razmislek o smiselnosti nadaljnjega trmastega vztrajanja pri tem škodljivem in nezakonitem projektu.

Razveljavitev bodo podrobneje komentirali po prejemu oziroma vročitvi odločbe. "Upamo, da bodo družbeniki BŠP to razveljavitev sprejeli in razumeli kot priložnost za tehten razmislek o smiselnosti nadaljnjega trmastega vztrajanja pri tem škodljivem, nezakonitem in nepotrebnem projektu," je zapisala Karmen Stariha iz civilne pobude, ki zastopa tudi prebivalce Fondovih blokov.

Prepričani so, da je treba poiskati rešitev, ki bo vključevala dosledno obnovo stadiona v izvirni Plečnikovi obliki in njegovo oživitev s športno-rekreativnimi, kulturnimi in turističnimi dejavnostmi, ki ne bodo krnile njegove spomeniške vloge, ter poiskati alternativno lokacijo, ki bi bila ustreznejša za uresničitev drugih naložbenih načrtov. Projekt tako ne bi trčil ob prostorske, spomeniške in okoljske omejitve, kakršne prinašata kulturni spomenik državnega pomena in neposredna bližina stanovanjskega naselja, so pojasnili.

Kaj pravi poznavalec Plečnikovega dela?
Tudi poznavalec Plečnikovega dela Damjan Prelovšek pozdravlja odločitev ministrstva. Kot je dejal, je Plečnikov stadion sestavni del Plečnikove Ljubljane. Arhitekt po njegovih besedah postaja vedno bolj pomemben, tudi v svetovni arhitekturi in je danes veliko bolj aktualen kot v času življenja. Sam sicer misli, da bo trajalo še nekaj časa, da bo ljudem prišlo v zavest, da imamo opravka s kulturnim spomenikom in ne z gradbeno parcelo. "Zdi se mi zelo pomembno, da se stadion ohrani, zato je to zanesljivo korak v pravo smer," je dejal Prelovšek.

Poznavalcu Plečnikovega dela se zdi zanimivo, da je bil leta 2009 na vladi sprejet odlok o zaščiti stadiona, v njem pa je popolnoma natančno opisano, kako se sme posegati v območje. "V skladu s tem odlokom niso dovoljene nobene gradnje. Ne razumem, kako lahko Arso to obravnava, kot da gre za povsem zazidljivo parcelo in sploh ne upošteva odloka vlade," je poudaril Prelovšek.

Plečnik je stadion zasnoval leta 1923 za katoliško telovadno društvo Orli. Gradili so ga postopoma, ob evharističnem kongresu leta 1935 so postavili pokrito častno tribuno oziroma glorieto s telovadnico v pritličju.