Avtorjem muzejskega paviljona v Mäntti na Finskem je žirija nagrado prisodila zaradi celovite obravnave obstoječih naravnih in zgodovinskih vrednot v prostoru ter njihove spretne vključitve v novo arhitektonsko celoto, ki izkazuje zahtevne tehnične in oblikovalske rešitve.

Kot piše v utemeljitvi, postavitev paviljona dobro rešuje situacijo na več ravneh, v odnosu do starega dvorca Joenniemi, do parkovnih površin ob dvorcu in do naravne gozdne krajine v okolici. Paviljon sam je nizka, kompaktna lamela, razčlenjena z globokimi zarezami, oblikovanimi v dvorišča, atrije in vrtove, skozi katere se v arhitekturo preliva narava.

Plečnikovi medalji za aktualno realizacijo so prejeli Rok Jereb in Blaž Budja za varstveno-delovni center INCE v Mengšu ter Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lašič za Vrtec Poljčane.

Zgradba varstveno-delovnega centra v Mengšu odraža globoko razumevanje, kako je povezanost različnih opravil in funkcij v vsakodnevnem življenju veliko bolj življenjska kot njihova prisiljena ločenost po funkcijah. Projekt je lahko po prepričanju žirije navdih tudi arhitekturi sodobne izčiščenosti in normalnosti.

Vrtec v Poljčanah je, kot piše v utemeljitvi, Plečnikovo medaljo za arhitekturno realizacijo prejel zaradi tankočutne prostorske umestitve, inovativne zasnove prostorov in spretne uporabe lesene konstrukcije. Objekt je zasnovan kot nizkoenergijski in je skoraj v celoti zgrajen iz lesa.

Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture so za prenovo Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani prejeli Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič in Jurij Nemec ter Majda Kregar za prenovo stola. Kot je zapisala žirija, prenova postavlja standarde za posege v najvrednejše arhitekturne stvaritve 20. stoletja in izkazuje visoko strokovno etiko ter odgovornost avtorjev do kulturne dediščine.

Medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture so prejeli tudi člani EASA Slovenija Andraž Lečnik, Aleš Kobe, Aljoša Merljak, Marta Vrankar, Matic Brdnik, Matic Kašnik, Pia Mikolič, Tabita Jerant in Tadej Pavlič za projekt EASA013: Primer participacije, Žužemberk. Kot piše v utemeljitvi, so slovenski študenti v okviru mednarodne mreže študentov arhitekture EASA predstavili participacijo kot eno izmed mogočih poti za nastanek kakovostne arhitekture.

Študentsko Plečnikovo priznanje je za magistrsko nalogo Revitalizacija območja jaška Frančiške v Idriji prejel Iztok Hvala.

Kot je v nagovoru dejala ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, se na ministrstvu zavedajo, da se sodobno pojmovanje arhitekture ne omejuje le na arhitekturo v klasičnem smislu, ki jo določajo uporabnost, trdnost in lepota, ampak jo določajo tudi odgovorno in ustvarjalno ravnanje s socialnimi in okoljskimi izzivi ter na tej podlagi zasnovano kakovostno okolje. Opomnila je, da ob ukvarjanju s prihodnostjo ne smemo pozabiti na svojo kulturno dediščino, ki jo je treba v kar največji meri ohranjati in vključevati v sodobno življenje.

Kot je ob utemeljitvah zapisala žirija, ki so jo sestavljali Matevž Čelik (predsednik), Miran Kambič, Darja Matjašec, Metka Sitar in Mitja Zorc, prispeli predlogi za Plečnikova odličja v letu 2015 potrjujejo, da se slovenska arhitektura zaveda svojega družbenega poslanstva in da je v zahtevnih razmerah sposobna razvijati vrhunske in inovativne rešitve.