Za oživljanje in predstavljanje slovenske literarne dediščine skrbijo v sklopu projekta Slovenska pisateljska pot, ki je zamišljen kot povezovalna pot pisateljskega izročila, njen osrednji del pa predstavlja pohodna in učna pot, ki povezuje rojstne hiše ter domačije slovenskih pisateljev.

Postajališča na "literarni poti"
Vodja projekta je pesnik in režiser Igor Likar, ki je povedal, da številne domačije in hiše slovenskih pisateljev ponekod zelo srečno živijo, v nekaterih krajih pa z njimi niso znali zaživeti. To je priložnost, da bi vsa ta postajališča zaživela in postala simbolni prostor s počivališčem ali klopjo. Klop je za postajališča na poti zasnoval Oskar Kogoj in jo poimenoval Počivalnik duha. Likar je še povedal, da načrtujejo tudi izdajo vodnikov in postavitev spletnega portala. Prihodnje leto bodo na trasi Slovenske pisateljske poti potekali številni dogodki, namenjeni povezovanju literarne preteklosti z živo literarno in širšo umetniško ustvarjalnostjo.

Med starejšimi projekti DSP-ja je projekt Litterae Slovenicae, v sklopu katerega že 60 let objavljajo prevode slovenske literature v tuje jezike. Odgovorna urednica zbirke Alenka Jovanovski je povedala, da je v Litterae Slovenicae nazadnje izšel izbor pesmi Tomaža Šalamuna, v tisku pa je prevod romana Morje v času mrka Mateta Dolenca, ki ga je v angleščino prevedel Michael Biggins.

Pod okriljem DSP-ja v sodelovanju s Forumom slovanskih kultur že od leta 2006 deluje projekt 100 slovanskih romanov, ki med seboj literarno povezuje slovanske narode in v angleščino prevedene vrhunce slovanske literature predstavlja svetu. V slovenskem prevodu je do zdaj izšlo osem romanov; trije ruski, en slovaški ter po dva makedonska in srbska, je povedal vodja projekta Urban Vovk. Za naprej načrtujejo prevode del ruskega pisatelja Ilije Stogova, slovaškega avtorja Ladislava Balleka, srbskega pisatelja Laslova Blaškovića in Petreja Andreevskega iz Makedonije.

Bomo dobili pesem meseca?
Spomnili so se tudi na mednarodni literarni festival Vilenica, ki je lani praznoval jubilejno, 25. izdajo. V četrt stoletja so na festivalu nagrade podelili 25 nagrajencem iz 15 držav, obiskalo ga je 776 literatov in 60 tisoč obiskovalcev. Prav lani so na festivalu imeli največ gostov, obiskovalcev in tudi največ medijskih objav.

Predsednik DSP-ja Milan Jesih je dejal, da imajo v društvu ogromno vizij in načrtov za prihodnost, težave pa so z iskanjem partnerjev, ki bi te dogodke sofinancirali. Povedal je še, da se s tovariškimi društvi na območju nekdanje Jugoslavije dogovarjajo za izdajo izbora najboljših pesmi prvega desetletja novega tisočletja. Razmišljajo tudi, da bi eden izmed starejših uglednih članov DSP-ja izbiral pesem meseca, ki bi bila nato objavljena v slovenskih medijih.