Mesto s pristaniščem, ki je bilo precej veliko za tisto obdobje, leži ob Pašmanskem kanalu, nedaleč od otoka Galešnjak, ki je znan tudi kot "otok ljubezni" ali "otok zaljubljenih".
"Našli smo številne lesene kole, ki so bili trdno zapičeni v tla, kar pomeni, da so nosili nekakšno konstrukcijo. Zelo verjetno je šlo za koliščarske naselbine," je povedal vodja raziskave Mato Ilkić z oddelka za arheologijo na zadrski univerzi.
Kot poroča časopis Slobodna Dalmacija, naj bi šlo za eno najpomembnejših prazgodovinskih podmorskih najdišč na Hrvaškem.
Predhodna odkritja v bližini
Raziskovanje je spodbudilo tudi predhodno odkritje prazgodovinskih sledi na majhnem otoku Ričul v bližini Galešnjaka, ki jih je našel arheolog Zdenko Brusić. S pregledom satelitskih posnetkov in fotografij iz zraka so najprej odkrili velike pravilne oblike na dnu morja, za katere so ocenili, da so človeško delo.
Na tisoče kosov keramike, orodja, lesenih ostankov in kosti domačih živali
Zato so se podali na morsko dno in s sondiranjem na samo štirih kvadratnih metrih našli veliko ostankov keramičnih kuhinjskih posod, igel iz kosti, ki so jih uporabljali za pletenje ribiških mrež, in drugo ribiško orodje, kot so uteži in škripci za mreže, ter obdelane lesene predmete, dele ladijske opreme in druge ostanke iz prvega tisočletja pred našim štetjem. Našli so tudi koščice oliv, ki pričajo o vzgoji oljk pred 3.000 leti, in veliko ostankov kosti domačih živali, predvsem koz in ovac, kar govori tudi o prehrani takratnih prebivalcev.
Gre za edino podmorsko najdišče ob obali severne Dalmacije s prazgodovinskimi predmeti, ki ni prekrito z novejšimi artefakti.
Predmeti bodo do jeseni na razsoljevanju, nato pa jih bodo podrobneje analizirali. Pri velikih lesenih kolih so vzeli vzorce, ki jih bodo lahko s t. i. radiokarbonsko analizo C 14 in dendroanalizo datirali, dodaja Ilkić.
Verjetno gre za naselje Liburnov, pomorske etnoskupine, ki je živela ob obali severovzhodnega Jadrana in so bili sodobniki Etruščanov in Feničanov. Kot nenavadno dejstvo za hrvaške okoliščine izpostavljajo tudi, da arheološko raziskavo finančno podpira prebivalec Turnja Alan Mandić, ki je arheologom ponudil tudi namestitev in jim zagotovil plovilo.