Ker je po besedah predsednika komisije za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom, Darka Kneza, v muzejskih krogih "nedvomno nekaj oseb, ki bi si takšno nagrado zaslužili, bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti o možnosti, da bi komisija to prestižno strokovno odličje lahko podelila ne glede na okoliščine, kakršne so se zgodile letos". Lani je bila za življenjsko delo nagrajena muzejska svetovalka v Pokrajinskem muzeju Celje Darja Pirkmajer.

Ekipa Prirodoslovnega muzeja Slovenije je nagrajena za razstavo Naše malo veliko morje, o kateri v utemeljitvi piše, da postavitev s sodobnimi muzejskimi tehnikami "spodbuja spoznavanje slovenskega morja, dviguje zavest o njegovem pomenu in lepoti ter opozarja javnost, naj ceni in varuje ta pomembni ekosistem".

Jožef Matijevič, dolgoletni kustos in muzejski svetovalec umetnostnozgodovinske zbirke Dolenjskega muzeja, je nagrajen za likovno razstavo Vladimir Lamut 100 let. Na postavitvi je bil ob 100-letnici slikarjevega rojstva pregledno predstavljen Lamutov opus, Matijevič pa je zanjo pripravil tudi študijski katalog.

S poudarkom na miru, ki ni samoumeven
V Tolminskem muzeju so ob stoletnici spominske cerkve na Javorci pripravili razstavo, ki je predstavila izjemno zgodbo kulturnega spomenika, zgrajenega leta 1916 na robu soškega bojišča. Nagrajena avtorica postavitve Damjana Fortunat Černilogar "se je dotaknila sodobnega nemirnega časa in obiskovalca nagovorila, da se je zavedel, da mir ni samoumeven, kar je bilo tudi osrednje sporočilo razstave".

Podelili so še častno Valvasorjevo priznanje, ki so ga prejeli arheolog Ivan Žižek s strokovnimi sodelavci Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož za digitalizacijo arheološkega gradiva, Zavod Krasen Kras oziroma njegov direktor Goran Živec za vlaganje v kulturno dediščino, Joži Vovk za projekt celostne vsebinske in programske prenove gradu Bogenšperk, skupina z zavoda Arnes, Akademske in raziskovalne mreže Slovenije, ki je delala pri projektu IR-optika ter Gornjesavski muzej Jesenice in ekipa Enigmarium za pot doživetij Pobeg v bivak.

Valvasorjev nagelj je šel v roke direktorice Belokranjskega muzeja Metlika Andreja Brancelj Bednaršek s sodelavci ter arhitektu Jurij Kocuvan za razstavni projekt Beti/60 let spominov.

Potreba po prilagoditvi hitremu razvoju družbe
Že pred letom so člani komisije za Valvasorjeva odličja predstavili predloge za posodobitev in dopolnitev pravilnika o podeljevanju nagrad, priznanj in diplom za posebne dosežke v muzejstvu, saj so ugotovili, da je treba tudi to področje čim bolj prilagajati hitremu razvoju družbe, je v predgovoru k publikaciji, ki je izšla ob podelitvi, spomnil predsednik Slovenskega muzejskega društva Flavio Bonin. Bonin je komisiji tudi čestital za "odlično opravljeno strokovno delo v zadnjih štirih letih", saj ji letos poteče mandat.