S sklepom natečaja je bil napravljen tudi nov korak k dovršitvi arhitekturno-urbanistične podobe enega izmed vstopov v ljubljansko mestno jedro, s katero se je med drugim ukvarjal letošnji nagrajenec Sklada Jožeta Plečnika za življenjski opus Milan Mihelič. Miheličev koncept, katerega del sta zgrajeni stavbi 'Klavirček' (Mednarodna avtomatska telefonska postaja) in poslovna stolpnica S2, bo dopolnil Podreccov 72 metrov visoki nebotičnik, imenovan City Tower Ljubljana.
Izbira Podrecce pomeni, da sta se družba Immorent Ljubljana in Zbornica za arhitekturo in prostor odločili za stavbo, ki se z razbitjem stavbne gmote v tlorisno obsežnejši podstavek in stolp z nagnjenima severnim in južnim pročeljem izogiba monotonosti. K eleganci in preprečevanju vtisa monolitnega bloka pripomorejo tudi vodoravne linije fasadnega plašča. Žirija je v utemeljitvi izbire Podreccovega koncepta poudarila, da nagnjeni severna in južna fasadna ploskev ustvarjata dialog med gorami severno od Ljubljanske kotline in stavbami starega mestnega jedra. Ocenjevalna komisija je še zapisala, da "predlagana zasnova nebotičnika ponuja možnost, da s svojo privlačno kristalno obliko na eni in s svojim dialogom z obstoječo zgradbo prostora na drugi strani postane nova stavbna znamenitost".
Kontinuiteta in spremenjena obravnava Miheličevih Severnih mestnih vrat
Kontinuiteto s trenutnim stanjem oziroma z izvirno Miheličevo idejo oblikovanja Severnih mestnih vrat prepozna tudi Ivan Stanič z Oddelka za urejanje prostora. Na vprašanje, ali izbrana rešitev ohranja kontinuiteto s konceptom za ureditev območja severnih vrat Milana Miheliča, nam je odgovoril: "Vsekakor, misel je identitična ob povsem spremenjenem fizičnem izrazu. Zasnova je ohranjena, saj so "severna vrata" še vedno vodilna konceptualna misel. Je pa razlika. Mihelič je predlagal vstop enovitega arhitekturnega videza, tj. potezo iz 'ene roke'. Takšna misel je v praksi neuresničljiva, saj so posamezni zgrajeni objekti že izničili izvedljivost takšne zamisli. Imeli bomo 'severna vrata' sestavljena iz posameznih inkrementov, kosov, ki bodo, vsaj upamo lahko, medsebojno oblikovalsko in volumensko skladna. Prav zaradi takšne želje je bil v lanskem letu izveden natečaj za severna vrata, kjer je bilo govor predvsem o tem, kako uravnotežiti levo in desno stran prostora, ob dveh arhitekturnih preskusih za obe stavbi."
Severna vrata pomembna že v Emoni
Stavba arhitektov Borisa Podrecce in Sandija Pirša bo imela 21 nadstropij, poslovni prostori v njej pa bodo obsegali 16.000 kvadratnih metrov. Z impresivnim objektom se pravzaprav nadaljuje zgodovinska težnja, katere začetki segajo v antiko. Tudi v starorimski Emoni so bila severna vrata od vseh vhodov v mesto najbolj poudarjena. Ostanki tega vhoda, v katerega se je stekala magistrala, ki je Emono povezovala s provincama Norikom in Panonijo, so danes ohranjeni v pasaži pod Slovensko cesto, ob Kongresnem trgu, kjer danes deluje antikvariat Bukvarna.
Simbolni pomen Severnih mestnih vrat
O današnjem simbolem pomenu Severnih mestnih vrat in o pomenu mestnih vrat v sodobnem mestu na sploh, Stanič pove: "Klasično urbanistično pojmovanje mesta vratom, vstopu ipd. pripisuje izrazite simbolne pomene. To je portal, varovani vhod, najmogočnejša utrdba ipd. Ko je prostor mesta bil opredeljen s tremi značilnostmi, ki so varnost, izmenjava in koda (statut, pravila obnašanja), sta bili obzidje in vstop pomembni kategoriji dostojanstva in moči vladarja. V sodobnem mestu je vloga vstopa namišljena in retrogradna vrednota, vrat in vstopov je mnogo. Pri vstopu v npr. Ljubljano so že križišča z obvoznico oz. avtocesto takšni označevalci. Še več, šentviški predor je svojevrsten vstop. Smelt in WTC sta označevalca vstopa, Kresija in Filipov dvorec sta vrata v srednjeveško Ljubljano ipd.
Da mora vstop spominjati na 'vrata' je nostalgično in, menim, deplasirano. V primeru severnih vrat gre za simbolni vstop v najbolj 'ljubljanski', najbogatejši, najbolj ikoničen del mesta. Sam menim, da je Ljubljane bistveno več, kot je le središče, opredeljeno s Fabianijevim obročem. Tudi Šiška je Ljubljana, Nove Fužine tudi … Središč je v Ljubljani mnogo. Skratka, mesto lahko pojmujemo kot enovito radialno tvorbo z izrazitim in edinim središčem – koncentričnim sistemom podobnim ozvezdju, kjer je le eno sonce, okoli katerega se vse vrti. Lahko pa mesto pojmujemo kot univerzum, kjer je mnogo sonc in mnogo vrtečih se sistemov. Slednji koncept je meni osebno bližji.
Če je središče Ljubljane eno takšno ozvezdje, potem so lahko severna vrata vstop v središče Ljubljane, ne pa Ljubljano kot entiteto. Mimogrede, novi težišči poslovne dejavnosti nastajajo ob Šmartinski in Celovški. Središče Ljubljane je staro poslovno središče, ki dobiva 'face-lift' in središče Republike Slovenije z vsemi državotvornimi inštitucijami. V duhu trajnostnega razvoja je to povsem sprejemljivo, če bo takšnemu razvoju sledilo izboljševanje javnega potniškega prometa in morebitna izgradnja vsaj 3.000 stanovanj (10.000 novih stanovalcev) v bližini."
Severna poslovna os ob Dunajski cesti
Namesto o Severnih mestnih vratih bi tako verjetno bolj veljalo govoriti o sklepu urbanističnega koncepta poslovne mestne osi, ki bo potekala od Bavarskega dvora do vstopa v mesto z obvoznice pri poslovni palači Smelt in nebotičniku Svetovnega trgovinskega centra, katere pandan na drugi strani ceste je še nedograjeni objekt Rotunda. Vendar pa bi o arhitekturno dovršeni koncepciji poslovne osi lahko govorili le, če bi na novo zgrajeni objekti ob Dunajski cesti sledili visokim arhitekturnim standardom, vendar pa že prva dva objekta, ki v smeri proti centru sledita Rotundi v ničemer ne presegata standardizirane poslovne 'steklene' arhitekture.
Polona Balantič