Po prvih podatkih strokovnjakov je to ena najbogatejših podvodnih arheoloških lokacij v Sredozemlju.

Letos so v razbitinah 23 ladij iz obdobja rimske antike pa tudi iz arhajskega obdobja (med letoma 800 in 480 pr. n. št.) našli potopljene posode, že lani pa so na morskem dnu identificirali 22 razbitin - to torej pomeni 45 ladijskih razbitin v zadnjih devetih mesecih.

Vozlišče trgovskih poti
Obala otoka Fourni, ki ima danes približno 1000 prebivalcev, je eno najbogatejših najdišč potopljenih ladij v Sredozemlju. Predmeti iz keramike ter najdena sidra dokazujejo, da sta tam potekali živahna plovba in trgovina ter da je bilo tam pomembno trgovsko in pomorsko križišče.

Med razbitinami, ki so jih podvodni arheologi raziskovali letos, sta tudi razbitina antične rimske ladje, ki je prevažala amfore in je priplula s Črnega morja, ter razbitina ladje, ki datira v 3. ali 4. stoletje in izvira iz rimske kolonije v Severni Afriki.

Najpomembnejše letošnje najdbe so poznoarhaična oz. zgodnjeklasična razbitina z amforami iz vzhodnega dela Egejskega otočja, helenistični tovor amfor s Kosa, trije rimski tovori amfor podolgovate oblike in zbirka jedilnega pribora iz poznega rimskega obdobja.

"Ladje so mimo Fournija potovale v vseh zgodovinskih obdobjih, a zdi se, da je največ plovil iz poznega rimskega obdobja," je za Discovery News pojasnil vodja raziskave Peter Campbell. "Ti majhni otočki so bili relativno varni. Ladje so si pogosto zatekle v njihove številne zalive, da bi se tako izognile močnim vetrovom na trgovskih poteh".

Kakšne zaklade še skriva morje?
Podvodni arheologi so do zdaj raziskali le 15 odstotkov obale, zato se do leta 2018, ko nameravajo arheološka raziskovanja končati, nadejajo še številnih novih odkritij. Čisto mogoče je, da so naleteli na največje podmorsko pokopališče ladijskih razbitin na svetu.

Ko bodo s pomočjo sodobne tehnologije ustvarili 3D-načrte najdišča, bodo razmišljali tudi o dvigovanju razbitin na kopno, vsaj tistih, ki bi lahko imele znanstveno vrednost.