Zgodbo o ljubezni, sovraštvu, vojni in predvsem (tragičnem) nesporazumu naj bi namreč priredili za opero. McEwananov roman je bil leta 2001 v ožjem izboru za nagrado booker, filmska priredba iz leta 2007 s Keiro Knightley in mlado Saoirse Ronan je bila za oskarja nominirana sedemkrat, dobila pa je samo enega - in to za glasbo. Pisatelj se je tako skupaj s skladateljem Michaelom Berkeleyjem in pesnikom Craigom Rainom, ki bo besedilo dobil v roke zadnji, lotil priredbe za katero upa, da bo ponovila že videni uspeh.

Čete kot velik zbor
McEwan je povedal, da se je po mesečni 'agoniji', ali bi se kar sam spopadel z libretom ali bi raje delo prepustil komu drugemu, na koncu odločil, da bo delo opravil sam. Povedal je, da si želi velikopotezne opere in prav gotovo ne kakšne 'komorne glasbe'. "Vsekakor ni za komorno delo. Lahko se naredi kar nekaj zelo dramatičnih stvari s to snovjo. Če imamo v mislih velikopotezno opero, potem se nam porodi prizor s četami na obali Dunkirka (ključni prizor zgodbe). To bi bil zbor," je povedal pisatelj, ki je sicer znan po pikolovstvu v zvezi s priredbami svojih del, o svoji viziji.

In če še osvežimo celotno zgodbo:
Brezskrbno življenje in cvetoča ljubezen med premožno Cecilijo in sinom oskrbnika posesti Robbiejem se za vedno spremenita, ko Cecilijina 13-letna sestra Briony - kot nadobudna pisateljica ima zares bujno domišljijo - v navalu ljubosumja Robbija obtoži posilstva mladoletne sestrične. Ta obtožba uniči Robbiejevo in Cecilijino mlado ljubezen in dramatično spremeni tok življenja vseh udeleženih.

Po nekaj letih v zaporu Robbieja mobilizirajo, na krutih bojiščih 2. svetovne vojne pa mladenič vse bolj hrepeni po nekdanji ljubezni, ki še vedno tli tudi v Cecilijinem srcu. Med tem odrasla Briony išče način, da bi se odkupila za povzročeno krivico, toda usoda ima bolj tragične načrte ...

Razvlečenost ali zgolj epskost?
Večji del zgodbe se tako dogaja na bojiščih druge svetovne vojne, kar je uporabil tudi režiser Joe Wright, a si je prav s temi impresivnimi posnetki vojnega polja nakopal očitke, da je film razvlečen in sentimentalen - v operi sicer sentimentalnost verjetno ni nič napačnega, razvlečenost in neprimeren dramaturški lok pa nikjer nista dobrodošla - tudi v operni ne.