V nagradi, s katero Liberalna akademija opozarja na mlado in inovativno ustvarjalnost, ki prinaša nove vsebine in nove estetske postopke ter drugačno razumevanje produkcije, prezentacije in distribucije umetniškega dela, predsednik žirije Marko Juvan ne prepozna le simbola svobode umetnosti, ampak tudi ptico, ki "simbolno preleti fizične, zemljepisne, časovne, zgodovinske, miselne, disciplinarne, medumetnostne in družbene meje, da se lahko zavemo, kako nas te določajo, kje nas držijo, kaj nam polagajo na jezik, zakaj in s čim nam zapirajo usta, s čim nas slepijo, kaj nam hočejo kazati in kaj prikriti".

Letošnji dobitniki nagrad so Urška Sterle, ki je dobila zlato ptico za književnost, Matija Solce, ki je prepričal na področju scenske umetnosti, Hanna A. W. Slak za film, Matej Košir za svoje delo na področju vizualne umetnosti in Miha Kajzelj, ki bo dobil zlato ptico za arhitekturo. Nagrado zlato gnezdo, s katero si prizadevajo za ustvarjanje spodbudnih produkcijskih razmer za ustvarjalnost, kakršno nagrajujejo zlate ptice, pa so podelili skupini PreGlej.

O nagrajencih so odločali Alenka Koron za področje književnosti, Barbara Orel za področje scenske umetnosti, Nadja Zgonik za področje vizualne umetnosti, Tatjana Capuder Vidmar za arhitekturo in Stojan Pelko za film. Predsedoval pa ji je, kot že rečeno, Marko Juvan.

Nespregledljiv prispevek k sodobni slovenski literaturi
Izbor Urške Sterle je žirija med drugim pojasnila z besedami, da besedila v njenem prvencu Vrsta za kosilo (2006) presenečajo z nenavadno raznolikostjo, ki ni nujno znak slabosti, in s svojo na vse strani odprto literarno pisavo, kakršna je v slovenskem literarnem prostoru redkost. Menijo, da njena proza izstopa v literarni produkciji doslej že uveljavljenih istospolno usmerjenih avtoric in avtorjev in ni le obetaven prispevek k slovenski spolno ozaveščeni ustvarjalnosti, ampak s svojo avtentično, izvirno artikulirano eksistencialno in politično izkušnjo pomeni tudi nespregledljiv prispevek k sodobni slovenski literaturi.

Na stičišču tradicije s sodobnostjo
Vsestranski lutkovni ustvarjalec, animator lutk in glasbenik Matija Solce je dobil nagrado za samosvojo avtorsko govorico, ki jo ustvarja na stičišču tradicije s sodobnostjo, pri čemer tradicionalno lutkovno izročilo izpostavlja presenetljivo svežim transformacijam v dotiku s popularno kulturo. "Njegove lutkovne pokrajine so prežete s slovanskim sentimentom in so polne duhovito premaknjenih, prefinjeno poetičnih bitij, ki živijo po čudoviti logiki absurda in privlačijo tako mlade gledalce kot odraslo občinstvo." Kot še dodajajo, Matija upoveduje zgodbe z veščino mojstra, ki razplamteva in obenem kultivirano oblikuje ludični zanos svojih protagonistov.

Matej Košir - trmasti sledilec raziskovalne teme
O nagrajencu na področju vizualnih umetnosti Mateju Koširju je žirija med drugim zapisala, da le malokateri mladi ustvarjalec tako natančno in dosledno sledi določeni raziskovalni temi na umetnostnem področju. Umetnik, ki se je oblikoval kot slikar, nato pa to izhodišče razširil na področje fotografije ter ga reaktualiziral v smislu medmedijskih raziskovanj, se zadnja leta ukvarja s problematiko statusa in dojemanja velikih del svetovne umetnosti. Fotografski cikli What do pictures want?, Museum in Masterpiece, ki jih je predstavil v Novi Gorici leta 2006 in Novem mestu leta 2007.

Glede njegovega ustvarjanja na področju fotografije pa so zapisali, da Matej Košir "s specifično rabo fotografije prikazuje njene možnosti; pomembno razširja vidike konceptualne fotografije, ki na Slovenskem ni ravno pogosta". Pri dobitniku zlate ptice za arhitekture je žirija izpostavila bivak na gorskem slemenu Stola, pri katerem s sodobnim arhitekturnim jezikom je izrazil miselni preskok v oblikovanju arhitekturne forme. "Forma, v svoji funkcionalnosti profesionalno dovršena, se je namreč prilagodila danostim v naravi – topografiji gorskega slemena in aerodinamiki ekstremnih zimskih razmer."

Opozorili so tudi na osvojeno prvo nagrado na javnem anonimnem državnem natečaju za krajinsko-arhitekturno ureditev Koseškega bajerja, ki mu je prinesla naročilo za lani izdelan izvedbeni projekt.

Film več kot le linearno pripovedovanje zgodb
O režiserki Hanni A. W. Slak, ki se je v kinematografih nazadnje predstavljala z mladinskim filmom Tea, so zapisali, da se je v svojih filmih zapisala kompleksnemu filmskemu jeziku, s katerim se "brez vsake patetike angažirano loteva enako kompleksnih družbenih tem: od problema odvisnosti od drog in posledične izrinjenosti na rob družbe v Slepi pegi do občutljivega prikaza krhkosti narave in človekove odvisnosti od nje v drugem celovečernem filmu Tea iz leta 2007." Že s celovečernim prvencem Slepa pega je po njihovem mnenju dokazala, da je film zanjo več kot linearno pripovedovanje zgodb s pomočjo gibljivih slik.

Bralna uprizoritev kot način ustvarjanja drame
Dobitnica zlatega gnezda, skupina PreGlej, je umetniška in produkcijska platforma, ki v slovenskem prostoru razpira polje za nove pristope k dramskemu ustvarjanju, daje sistematično podporo mlajši generaciji pisateljev in vzpostavlja mrežo za mednarodno izmenjavo dramskih pisav.

"PreGlejevci vidijo prostor za zorenje dramskega besedila na njegovem privilegiranem prizorišču: na odru, v dialogu dramatika z drugimi gledališkimi ustvarjalci, dramaturgi, režiserji, igralci in tudi z občinstvom. Po zgledu preverjenih izkušenj iz tujine so k nam prenesli formo bralne uprizoritve kot način ustvarjanja drame – ne zgolj kot način njene javne predstavitve, temveč kot dramsko delavnico, na kateri dramatik sodeluje v samem procesu nastajanja uprizoritve," so v pojasnilu še med zapisali žiranti.

M. K.