Odločitev bo sprejeta na sestanku Unesca v začetku poletja.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v Bruslju pozitivno oceno kandidature ocenil kot "dobro novico" in "pomemben korak". Obenem je opozoril, da to ne pomeni, da je proces končan in da je idrijski rudnik že uvrščen na Unescov seznam. "Lahko pa še z večjim optimizmom gledamo naprej," je poudaril.

Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (Icomos), neodvisni nevladni organ, je v poročilu ocenil, da njihova analiza upravičuje vlogo za vpis idrijskega in španskega rudnika na Unescov seznam svetovne dediščine, saj je dokazana izjemna univerzalna vrednost obeh rudnikov.

Oba rudnika po mnenju tega strokovnega telesa ustrezno predstavljata različne vidike kulture živega srebra, tako v tehničnem, industrijskem in gospodarskem kot v urbanem, socialnem, okoljskem in toksikološkem smislu.

Icomos tako "priporoča", da se idrijski in španski rudnik živega srebra vpišeta na Unescov seznam svetovne dediščine.

Mednarodno strokovno telo v poročilu med drugim ugotavlja, da je rudnik pod določenim pritiskom urbanega razvoja, in omenja težave z odlaganja žlindre, ki še vedno povzroča onesnaženost voda.

Minister Turk je že v četrtek v Bruslju izrazil upanje, da bo to poročilo pozitivno, in nakazal, da si v tem primeru obeta tudi pozitivne končne odločitve na sestanku Unesca v Sankt Peterburgu v začetku poletja.

Obljuba za vestnejšo skrb
Z vpisom rudnika na Unescov seznam bi Slovenija to svojo industrijsko in tudi kulturno dediščino po ministrovih besedah dodatno zaščitila in ustvarila še eno točko, zanimivo s turističnega in gospodarskega vidika, obenem pa bi si s tem naložila tudi nekatere obveznosti.

Z vpisom bi se Slovenija, ki ima po ministrovih besedah veliko objektov, spomenikov, gradov in industrijskih objektov, ki niso dovolj dobro vzdrževani, med drugim zavezala, da bo za spomenik bolje skrbela.

Rudnik bi z vpisom na Unescov seznam dobil določene vire prihodkov, ki bi omogočili, da bi zanj bolje skrbeli, a obenem bo treba za to rezervirati tudi nekaj sredstev v proračunu, je v četrtek pojasnil minister. Konkretnih finančnih ocen po njegovih besedah še ni.

Zaenkrat dva slovenska vpisa
Za zdaj je Slovenija na Unescov seznam vpisala Škocjanske jame, v skupnem projektu s Švico pa tudi kolišča na Barju. V načrtu za vpis na seznam je tudi Plečnikova Ljubljana, a kdaj bo Slovenija podala vlogo, za zdaj še ni znano.

Slovenija je za vpis idrijskega rudnika na Unescov seznam v preteklih letih že dvakrat kandidirala skupaj s Španijo in Mehiko ter obakrat za las zgrešila vpis na seznam. Mehika je nato od kandidature odstopila.

Na dobro novico se je v sporočilu za javnost odzval tudi poslanec SD Samo Bevk, ki meni, da je pozitivno poročilo Icomos zelo dober znak, da nam bo končno uspela uvrstitev Idrije in španskega Almadena na Seznam svetovne dediščine pri Unescu.

Vpis na ta prestižni seznam bi po besedah Bevka seveda pomenil velik dosežek spomeniško varstvene stroke ter kulturne politike pri promociji slovenske kulturne in naravoslovne dediščine. "Prav tako pa ta uspeh še toliko bolj zavezuje tudi našo državo in lokalno skupnost, da uresničita vse zaveze Vlade Republike Slovenije z dne 24. decembra 2009," je opozoril Bevk. Tedaj je vlada sklenila, da je treba ohraniti kulturno dediščino in blagovno znamko rudnika živega srebra Idrija ter izdelati program celovitega upravljanja kulturne in naravne dediščine v Idriji.

Poslanec dodaja, da bi bilo čim prej treba uresničiti tudi lanski sklep vlade o ustanovitvi Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija.

Bevk verjame, da bi bil vpis Idrije na prestižni seznam dodatna spodbuda za stroko in državo, da pripravita nove predloge, ne samo s področja kulturnih in naravnih znamenitosti, temveč tudi na področju nesnovne oz. žive kulturne dediščine.