Namen skupinske razstave Sounds of Europe: Disharmonious voices, ki se bo odprla danes v projektnih prostorih Aksiome, je spopad različnih pristopov umetniške produkcije, ki se ukvarjajo z vprašanjem zvoka, glasu, (ne)vidnega, (ne)sliš(a)nega oziroma s premislekom oblastnih struktur, ki določenemu glasu podeljujejo ali odvzemajo legitimnost.
Razstava Zvoki Evrope se s predstavitvijo sodobne umetnosti v polju slišnega in vidnega skuša odmakniti od normalizirane fetišizacije zvoka, ne zgolj od medija zajemanja in obdelovanja "zvočnih krajin" ter multipliciranja estetskih raznolikosti, temveč tudi od zvoka in glasu kot samoumevnih danosti, so zapisali organizatorji festivala. Razstavljali bodo Jan Anderzen, Nika Autor, Ana Hoffner, Aino Korvensyrja, Johannes Kreidler, Jovita Pristovšek in Elske Rosenfeld.
Tretja mednarodna platforma zvočnih praks se približuje kritičnim praksam
Festival EarZoom, ki poteka v organizaciji Inštituta za raziskovanje zvočnih umetnosti (IRZU), je namenjen vzpostavljanju referenčne mednarodne platforme za razpravo o najnovejšem razvoju avdio-tehnoloških raziskovanj in umetniških smernic zvočnih praks. Letošnja edicija, ki bo na različnih prizoriščih po Ljubljani potekala do 4. oktobra, se bo po besedah organizatorjev z odmikom od fokusa na tehnologijo posvetila preizpraševanju potenciala zvoka znotraj širšega družbenopolitičnega konteksta sodobne umetnosti, tako da bo soočila različne prakse sodobne umetnosti.
Kot je zapisal direktor festivala in ustanovitelj IRZU-ja Miha Ciglar v festivalskem katalogu, se s takim pristopom pomikajo korak vstran od "koncepta zajemanja obdelovanja, sintetiziranja in komponiranja zvokov z namenom produkcije umetniških artefaktov, ki stojijo izključno na estetskih temeljih". "Namesto tega se želimo približati kritičnim praksam znotraj umetnosti, ki operirajo v polju slišnega in hkrati vsebujejo potencial za generiranje pomenov, pri čemer nas še posebej zanimajo možnosti zastavljanja vprašanj o oblastnih strukturah, ki vsiljujejo določene glasove in utišajo druge. Na kakšen način lahko torej ‘umetnost’ vstopa v oblastne antagonizme evropske politike in kako lahko preizprašuje mehanizme dominantnih reprezentacij na ravni slišnega in vidnega?«
Delavnica pionirja zvočnega eksperimentiranja s strojno opremo
V okviru festivala bodo potekali številna predavanja in delavnice, namenjeni približanju izobraževalnih dejavnosti na področju elektronske glasbe, saj javnih institucij, ki bi posredovale ta znanja, primanjkuje. Eno izmed delavnic bo vodil začetnik zvočnega eksperimentiranja s strojno opremo Nicolas Collins.
Štiriročni iPhone koncert
Med približno 30 festivalskimi gosti je tudi švedski skladatelj in glasbenik Atau Tanaka, ki bo skupaj z Adamom Parkinsonom izvedel štiriročni koncert s prenosnim telefonom. Adam & Atau kot izrazno glasbilo za koncertne nastope uporabljata iPhone in v duetu s po eno napravo v vsaki roki ustvarjata postlaptop komorno glasbo, 4-ročni iPhone. Merilniki pospeškov, ki navadno služijo kot senzorji za ustrezno rotacijo fotografij, z visoko natančnostjo zajemajo umetnikove gibe v prostoru. Na dotik občutljiv ‘multitouch’ zaslon, namenjen navigaciji po tekstu, se tako spremeni v grafični uporabniški vmesnik z nastavljivimi drsniki, gumbi in dvodimenzionalnimi kontrolerji, ki upravljajo sintezo parametrov v realnem času, zaloga zvokov iz naravnega okolja pa je tako razpotegnjena, zamrznjena, raztresena in na novo spletena. Kot so zapisali v programski knjižici, utelešenje vseh sistemskih komponent v eni sami pripravi prinaša popolnoma drugačen model performansa digitalne glasbe, kot ga poznamo iz tipične postavitve nadzornik-laptop.
Njun performans si lahko ogledate v videoposnetku.