Zakon, ki določa najvišje nagrade na področju umetnosti, in sicer dve Prešernovi nagradi ter do šest nagrad Prešernovega sklada, ki jih vsako leto podeljujejo za umetniške presežke, se tako po 26 letih spreminja. Poslanske skupine so zakonu, ki so ga potrdili z 61 glasovi za in 10 proti, podporo izrazile že v razpravi, ki je sicer, podobno kot že na matičnem odboru, vnovič odprla vprašanje uravnoteženosti spolov.

Minister za kulturo Tone Peršak je uvodoma dejal, da želijo z novim zakonom nagrade ohraniti ter s tem spodbuditi k vrhunskosti, pri izbiri nagrajencev Prešernovega sklada pa se bo po novem upoštevalo zadnje triletno in ne več dveletno obdobje umetniškega ustvarjanja.

V poštev zgolj nominacije strokovnih komisij
Podeljevanje nagrad še naprej ostaja v pristojnosti upravnega odbora Prešernovega sklada, ki pa bo opravil izbor na podlagi javnega poziva za podelitev nagrad in predlogov strokovnih komisij, pri čemer bo odločitve o nagrajencih sprejel zgolj na podlagi nominacij strokovnih komisij. Z novim zakonom je število komisij, ki je bilo doslej omejeno na štiri, razširjeno na največ šest. Ob tem bodo morali upoštevati spolno uravnoteženost samih komisij, pa tudi nominirancev za nagrado, ki jih bodo predlagale.

Nagrajenci znani na ta veseli dan kulture
Nov zakon vrača pred leti opuščeno prakso, ko je bila javnost o dobitnikih nagrad obveščena že decembra. Upravni odbor jih bo razglasil 3. decembra oziroma dva meseca pred podelitvijo, ki poteka na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja.

Ker obstoječi zakon tako dolgo ni doživel prenove, v tem času pa so se pojavile nove oblike umetnosti in so se nekatere obstoječe razmahnile, so poslanci pred glasovanjem poudarili potrebo po novem zakonu. Saša Tabaković (SMC) je pohvalil novost, da bo upravni odbor nagrajenca izbral le na podlagi nominacij strokovnih komisij, ker se tako ne bodo ponovile "peripetije iz preteklosti".

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat novi zakon razume kot posledico nesoglasij pri sodelovanju upravnega odbora s komisijami in režijo državne proslave, kar je po njegovih besedah treba preprečiti. Pri rešitvi, da bo upravni odbor lahko nagrajence izbral le na podlagi predlogov strokovnih komisij, pa se mu zdi, da bo odbor imel omejen prostor. Zato bi zakon po njegovem prepričanju moral omogočiti, da bi predlog strokovnih komisij tudi zavrnil.

Za enakovredno zastopanost spolov
Podobno kot že na matičnem odboru se je v razpravi odprlo tudi vprašanje uravnoteženosti spolov, in sicer tako pri nominiranju kot pri prejemanju nagrad. Mirjam Bon Klanjšček (NP), Primož Hainz (DeSUS) in Marija Bačič (SD) so kot pomembno zakonsko dopolnitev poudarili enakovredno zastopanost spolov na ravni komisij.

Poslanska skupina Levica je k temu še enkrat predlagala dopolnilo, s katerim bi bilo to doseženo še ob sami izbiri dobitnikov. Po besedah Violete Tomić namreč statistika kaže na neenakost v prid moških nagrajencev. Dopolnilo je bilo zavrnjeno, ker bi dobitnike, kot so opozarjali poslanci, v tem primeru izbirali na podlagi spola in ne umetniških dosežkov.

Anja Bah Žibert: Zakon je nedorečen in pomanjkljiv
Anja Bah Žibert iz SDS-a je zakon opredelila za nedorečen in pomanjkljiv. Med drugim je vnovič izpostavila, da njegov naslov ne zajema nagrad Prešernovega sklada, na kar je opozorila tudi zakonodajnopravna služba. Vprašala pa se je tudi, ali bo zakon resnično spodbujal vrhunsko ustvarjalnost brez političnih konotacij, glede na to, da upravni odbor imenuje DZ na podlagi predloga vlade, ta pa predlog oblikuje po izvedenem javnem pozivu ministrstva za kulturo.