Minister za kulturo Uroš Grilc je sicer spremembe ZUJK-a in zakona o varstvu kulturne dediščine, ki predstavljajo prvi korak k reformi sistema kulture, napovedal že ob nastopu mandata.
Prenovo krovnega zakona v kulturi bo ministrstvo izpeljalo v dveh korakih. Prvega predstavljajo nujne spremembe obstoječega zakona iz leta 2002, drugi, ki bo temeljiteje posegel v vse dele zakona, pa bo sledil do konca letošnjega leta.
Med spremembami izpostavljajo uvedbo treh ukrepov za spodbujanje delovanja samozaposlenih na področju kulture, ki jih je ekonomska kriza prizadela bolj kot druge skupine. S tem namenom se uzakonjajo ukrepi, ki spodbujajo in omogočajo razvoj novih projektov ter jim olajšajo položaj v primeru daljših bolezni in manjših dohodkov. Za izvajanje teh ukrepov so zagotovljena sredstva v proračunu 2014.
Predpogoj za razvoj kulture je usklajeno delovanje
Strateški načrt postaja obvezen dokument za vse javne zavode in lokalne skupnosti. Na ministrstvu so prepričani, da bo razvoj kulture mogoč le ob usklajenem delovanju države, lokalnih skupnosti in javnih zavodov ter drugih producentov. V primeru manjših lokalnih skupnosti je strateški načrt lahko tudi del drugih razvojnih dokumentov ali pa postane medobčinski dokumenti.
Kot so zapisali na ministrstvu, se prav tako uvede obvezno usposabljanje članov svetov javnih zavodov, agencij in skladov. Celovita prenova zakona bo prinesla večjo odgovornost na svete javnih zavodov, že zdaj pa želijo okrepiti strokovnost obstoječih članov. Kot zadnjo spremembo izpostavljajo natančnejšo določitev meril za dodelitev sredstev s postavke za nepredvidene akcije.

Razbremenitev občinskih naložb
Na nujne spremembe so omejena tudi glavna področja sprememb novele zakona o varstvu kulturne dediščine. Predvidevajo ureditev nejasnosti in neskladje posameznih definicij ter vnos novih nujno potrebnih, ureditev vrzeli v povezavi z državnim lastništvom najdb arheoloških izkopanin in dopolnitev določbe v povezavi s prenehanjem statusa spomenika ter obvezno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z uveljavitvijo instituta nagrade naključnim najditeljem dediščine arheoloških ostalin se dviguje zavest o pomenu dediščine tudi med zasebniki in v širši javnosti.
S prenosom težišča financiranja predhodnih arheoloških raziskav, ki jih krije državni proračun, se omogočajo naložbe znotraj mestnih, trških in vaških jeder za zasebnike, ki rešujejo svojo stanovanjsko problematiko in so s tem razbremenjeni dela stroškov. Obenem bo del razpoložljivih državnih sredstev namenjen predhodnim arheološkim raziskavam, kadar so te potrebne za ureditev ali obnovo javnih površin na območju naselbinske ali vrtnoarhitekturne dediščine, s čimer bodo delno razbremenjene občinske naložbe v urbano okolje.

Lažje pridobivanje kulturnovarstvenih soglasij
Spremembe urejajo tudi inšpekcijske postopke, na področju izdajanja kulturnovarstvenih soglasij pa spremembe zakona sledijo spremembam drugih zakonov s področja načrtovanja prostora, gradnje objektov in varstva okolja. Ob tem se tudi delno olajšajo postopki pridobivanja kulturnovarstvenih soglasij, v primerih, ko se ob vlogi ob izdaji kulturnovarstvenih pogojev presodi, da je načrtovani poseg sprejemljiv.
Kaj prinaša novela zakona o varstvu dokumentarnega gradiva
Spremembe novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih se nanašajo predvsem na ureditev razlik, ki veljajo za javnopravne osebe in osebe zasebnega prava glede notranjih pravil. Predlagana novela, ki je plod vrste strokovnih pogovorov z deležniki in javne razprave, osebam zasebnega prava omogoča uporabo instrumenta notranjih pravil, jih pa k temu ne zavezuje. Spremembe prinašajo racionalizacijo postopkov preverjanja skladnosti strojne opreme z zahtevami zakona ter ureditev postopkov preverjanja skladnosti opreme in storitev glede na dejansko izvajanje postopka, so sporočili z ministrstva za kulturo.
Novela ne odstopa od načel veljavnega zakona, dodatno pa zagotavlja spoštovanje načela ustavnosti in zakonitosti, načela sorazmernosti in načela varovanja interesov nacionalne varnosti oziroma državne suverenosti.
Prav tako vpeljuje novela tudi pravno podlago za varstvo arhivskega gradiva političnih strank in pravnih oseb, ki delujejo v javnem interesu in ureja možnosti lastnega varstva arhivskega gradiva za javnopravne osebe. Ureja tudi pogoje dostopnosti do arhivskega gradiva, rokov nedostopnosti, izjemnega dostopa ter izjemnega podaljšanja rokov nedostopnosti arhivskega gradiva. Po novem bo dostop do arhivskega gradiva urejen skladno s predlogom urada informacijske pooblaščenke - tako se bo arhivska zakonodaja uskladila z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov.