Odkritje človeških okostij iz prazgodovine se ne zdi nič nenavadnega, a odkritje točno teh okostij se bo po vsej verjetnosti zapisalo v zgodovino in ostalo v spominu. Človeške kosti, ki so jih našli blizu nemškega mesta Speyer, imajo namreč sledi vrezov, prask in zlomov, kar po vsej verjetnosti nakazuje na dejstvo, da so bili njihovi lastniki žrtve kanibalizma. Kot pravijo arheologi, ki so kosti našli, gre za približno 7.000 let stare kosti, ki naj bi kazale sledi enega izmed redkih primerov ljudožerstva v Evropi.

Kmetje, ki so gojili pšenico, ljudožerci?
Andrea Zeeb-Lanz, vodja tamkajšnjih arheologov, opozarja na vdolbine oziroma vreznine, ki tečejo od korena nosu pa vse do tilnika ali na sencih. "Vdolbine brez dvoma kažejo na dejstvo, da je bilo meso odtrgano z žrtve." Ob tem tudi opozarja, da je ob natančnejšem pregledu opaziti prefinjene vreznine, ki tečejo paralelno z vdolbinami, in so bile po vsej verjetnosti vrezane z ostrim robom kresilnega kamna. Poleg tega so bile nekatere kosti, sodeč po njihovem stanju, zdrobljene kmalu po tem, ko so bile žrtve ubite.

Človeške ostanke so našli na kamenodobnem najdišču Herxheim, blizu omenjenega mesta. Pred približno 7.000 leti so se kmetje, ki so večinoma gojili pšenico in le redko kakšne živali (prašiče, ovce ali govedo), nastanili na tem območju. Sicer so nekateri arheologi zanikali možnost ljudožerstva na tem območju, po drugi strani pa večina tistih, ki so sodelovali pri odkrivanju trdi, da so bile žrtve namenoma pohabljene. Ljudje iz tistega obdobja kamene dobe so po navadi umrle pokopali ali zažgali, te ostanke pa so našli v dveh jamah. Ena izmed njiju je 'hranila' manj kosti, medtem ko je bilo v drugi vrženih več kot tisoč ljudi, kar je največji skupni grob iz prazgodovinskih časov.

Ritualni obredi
Raziskave, ki so se začele že leta 1996, so sprva kazale na množičen pokol, saj so bile odkrite kosti v veliki meri poškodovane. A je leta 2008 antropolog z univerze Bordeaux Bruno Boulestin raziskal ostanke in ugotovil, da sicer ljudožerstva ni mogoče neizpodbitno dokazati, da pa zlomljene kosti z vrezninami nakazujejo na to, da so bila telesa razkosana, meso odtrgano s kosti, kite in vezi pa postrežene. Vretenčni del so razkosali, da bi prišli do reber, lobanje pa so bile odprte, ker so po vsej verjetnosti pojedli možgane, navaja Boulestin.

Arheologi in antropologi ne vedo, kaj je bil vzrok teh množičnih pobojev, po eni strani so sklepali, da so žrtve pojedli v času lakote, vendar pa njihovo število priča v korist ritualov. Ostanki glinenih posod, ki so jih našli v jamah, kažejo na dejstvo, da so se poboji dogajali v razponu 50 let, poleg tega pa je na tem območju tedaj živelo približno 100 kmetov, ki bi le s težavo premagali 10-krat več ljudi. Raziskovalci so tako sklenili, da je po vsej verjetnosti šlo za ritualni obred, v okviru katerega so nekatere lobanje žrtev uredili v gnezdo, posejano z glinenimi izdelki, okrasili z nakitom iz školjk in tacami ter kostmi pasjega gobca.

Ohranjanje kulture, ki je bila zapisana koncu
Kot v svojem delu The Origins of War: Violence in Prehistory razlagata zgodovinar Jean Guilain in paleontolog Jean Zammit, obstajata dve vrsti ljudožerstva, ena izmed njih je t. i. 'eksokanibalizem', čemur bi lahko rekli zunanje ljudožerstvo. V tem primeru so žrtve ljudje, ki ne pripadajo 'ljudožerski skupnosti': s tem, ko so pojedli telesa svojih sovražnikov, so po prepričanju ljudožercev, le ti izginili za vedno, sami pa so pridobili njihove moči, energijo in pogum. A, kot kaže, pri Speyeru ni šlo za tovrstne 'pojedine', saj naj bi se predstavniki tedanje kamenodobne kulture namenoma srečevali na tem mestu, s seboj pa naj bi privedli svoje ujetnike in glinene izdelke, ki so imeli vlogo med žrtvenim obredom. Med drugim znanstveniki sklepajo, da so tako tedanji ljudje želeli ohraniti svojo kulturo, ki se je bližala koncu.