Predlog se osredotoča na bolj organiziran način uresničevanja že obstoječih kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti iz nekdanjega SFRJ-ja, je na današnji novinarski konferenci povedal Matić. Predvidena je ustanovitev urada za narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Predlog prenaša način financiranja v pristojnost tega urada ter uvaja reprezentativnost organizacij narodnih skupnosti.

Vprašanja v zvezi z omenjenimi kulturnimi pravicami že zdaj v določeni meri obravnava služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice na ministrstvu za kulturo, ki pa je hkrati zadolžena še za številna druga področja. Predlog zato predvideva preoblikovanje dela te službe v omenjeni urad, ki bi med drugim izvajal javne razpise.

Samostojna postavka v državnem proračunu
Reprezentativne in druge organizacije narodnih skupnosti bodo lahko po novem zaprosile za sredstva za podporo njihovemu delovanju in redni dejavnosti. To v praksi po Matićevih besedah pomeni, da jim bo urad lahko financiral tudi infrastrukturo, torej denimo prostore, pisarne in računalniško opremo, ter zaposlene.

Svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji bi se po predlogu preoblikoval v stalno telo. Predstavniki ministrstev v svetu bi bili državni sekretarji, svetu pa bi predsedoval minister za kulturo.

Predstavnike narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja pa bodo po predlogu imenovale njihove reprezentativne organizacije. Dodan je tudi pogoj o številu članov.

Po predlogu bi bilo financiranje omenjenega urada in izvajanje njegovih nalog sistemsko. Urad bi imel samostojno postavko v državnem proračunu. Višina sredstev, ki bo prek razpisov in pozivov dodeljena organizacijam posamezne narodne skupnosti, pa bo odvisna od dogovora na svetu.

Podporniki tudi v Levici
Podpise pod zakonski predlog sta iz koalicije poleg poslancev SMC-ja in SD-ja prispevala tudi dva poslanca DeSUS-a, iz opozicije pa poslanci Levice. Najboljša rešitev bi bila, da bi kolektivne kulturne pravice narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji vpisali v ustavo, je dejala poslanka Levice Violeta Tomić. Spomnila je, da so tak predlog že predlagali, a zanj ni bilo zadostne podpore. Toda v tej smeri bodo v Levici nadaljevali, je napovedala.