Italijanski minister za kulturo je nad idejo navdušen, drugi pa opozarjajo, da čas ni naklonjen tovrstnim investicijam v kulturno dediščino.

Rimski amfiteater je namreč prvotno v sredini krasil lesen podij, zakrit z mivko. Pod njim so bili številni predori in prehodi, po katerih so gladiatorji prihajali v areno. Podij so iz amfiteatra, ki je bil dokončan leta 80, odstranili med izkopavanji v 19. stoletju.

Julija letos pa je arheolog Daniele Manacorda predlagal, da bi leseni podij zgradili na novo. Nad idejo se je konec preteklega tedna navdušil tudi italijanski minister za kulturo Dario Franceschini. "Všeč mi je Manacordova ideja, da se Koloseju vrne podij. Vse, kar potrebujemo, je le kanček poguma," je zapisal na Twitterju.

Zgrajen je bil, da zdrži obremenitve
Izgradnja podija bi omogočila prirejanje različnih kulturnih dogodkov v Koloseju, na primer koncertov, ali celo uprizarjanje veličastnih predstav, kot so jih nekdaj uprizarjali Rimljani, v hodnikih in prehodih pod podijem pa bi lahko uredili muzej.

"To je mogoče. Pri tem ne bi bilo velikih težav, bi pa seveda morali opraviti zelo natančne raziskave, saj je treba najti odgovore še na nekaj vprašanj," je diplomatski nekdanji vodja službe za arheologijo v Rimu Adriano La Regina. "Kolosej ni tako občutljiv spomenik, kot se morda zdi. Bil je zgrajen kot stadion, ki lahko sprejme na deset tisoče obiskovalcev," je dodal.

Monumentalna stavba je visoka štiri nadstropja, vanjo vodi osemdeset vhodov, sprejela je več kot sto tisoč gledalcev, ki so lahko zaradi domišljenega sistema hodnikov in stopnišč v nekaj minutah zapustili prizorišče.

Podij ni prioriteta
Profesor arheologije in nekdanji predstojnik italijanskega sveta za kulturno dediščino Salvatore Settis meni, da gospodarska kriza Italiji ne dopušča večjih vlaganj v tovrstne projekte. "Živimo v času, ki je za našo kulturno dediščino zelo dramatičen. V teh razmerah menim, da ni prednostna naloga, da Koloseju vrnemo lesen podij," je dejal.

Kolosej je največji rimski amfiteater. Visok je 48,5 metra, letno pa v njem naštejejo šest milijonov obiskovalcev. Septembra lani so se začela že večkrat preložena restavratorska dela, ki jih financira italijanski podjetnik Diego Della Valle (v zameno za oglaševalni prostor na delavskih odrih). Končana naj bi bila leta 2016.