Babnikov fotografski esej izvira iz avtorjevega preizpraševanja o človeški naravi, kot se kaže skozi pasje borbe. Lokacija in izvor fotografij sta namenoma zamolčana, četudi se to dogaja tako rekoč na domačem pragu. Kraj ni pomemben, saj fenomen lahko beremo kot metonimijo za stanje človeka. Kot so še zapisali v predstavitvi, so portreti psov potreti ljudi, in prej kot o nasilnosti, ki je produkt človeške manipulacije, govorijo o ljudeh in o tem, kdo so ali kdo želijo biti.

Čeprav v središču ni človek, temveč zgolj njegov odnos do psa, niz fotografij razkriva dejstvo, da človeška narava nasilje in borbe izkorišča kot tisto polje, na katerem udejanja svojo moč. Priča smo avtorefleksivni študiji, ki v jedru nosi težnjo po razstavljenju enega izmed družbeno uveljavljenih in sprejemljivih oblik bojevanja, so še zapisali v galeriji.

Umetniški in reporterski fotograf, videast in režiser
Jaka Babnik je diplomant Filozofske fakultete, ki od leta 1996 deluje kot umetniški in reporterski fotograf ter videast. Kot avtor se je podpisal pod več odmevnih slovenskih rolkarskih filmov. Trenutno je zaposlen kot vodja tehnike in trženja v Lutkovnem gledališču Jože Pengov v Ljubljani.